Vse pogosteje naletimo na oglase, kako pomembno je, da na določeno obdobje razstrupljamo telo. Post, samo določena hrana, tablete, olja, glina in še kaj naj bi bili tisti načini, ki nam pri tem pomagajo. Pa je to res potrebno in zdravo, smo vprašali Andrejo Širca Čampa, univ. dipl. inž., klinično dietetičarko, vodjo Službe za dietno terapijo in bolniško prehrano Pediatrične klinike v UKC Ljubljana.

Avtorica: Katja Štucin

Vsi vemo, da je najboljša preventiva, pa vendarle, v telo kljub temu velikokrat vnašamo hrano in pijačo, ki ne sodi med najbolj zdrava živila, prav tako vsak kdaj pa kdaj zaužije kakšno tableto, dihamo onesnažen zrak, uporabljamo takšno in drugačno kozmetiko, ne skrbimo za dovolj gibanja, živimo stresno, itd. Bi potemtakem na določeno časovno obdobje res morali poskrbeti za razstrupljanje?

Ne, skozi leto sta zagotovo dva ali trije dogodki, ko zaidemo iz dobre prehranjevalne in gibalne rutine. Zato ni potrebno razstrupljanje telesa. Se je pa pametno čim hitreje vrniti na dobra pota. Po napornem praznovanju božiča in novega leta je priporočljivo čim hitreje obuti športne copate in poskrbeti za dovolj tekočine in mediteransko dieto (več zelenjave, kakovostnih beljakovin in manj škrobnih živil ter maščob).

Kateri organi so glede tega najbolj na udaru?

Vsi po malem, zagotovo pa sta pri prenajedanju, predvsem če uživamo prehrano, bogato z maščobami in soljo, na udaru najbolj jetra in ledvica.

Kakšni so simptomi, ki bi nakazovali, da je naše telo zasičeno s strupi?

Bolj merljivi so učinki zasičenosti z maščobo, sladkorjem in soljo oziroma z energijsko preobilno hrano. Sladkor povzroča zasvojenost in našim možganom sporoča impulze, ki se izražajo kot neobvladljiva lakota. Več sladkorja, večja je lahkota, ki vodi v prenajedanje. Maščoba v obrokih narekuje večjo produkcijo in breme trebušni slinavki in jetrom, ki izločajo več žolčnih sokov, posledično pride do povišanih trigliceridov v krvi in dodatnega kopičenja holesterola. Sol zadrži zaradi uravnavanja ozmotskega tlaka v celicah več vode, tudi do liter in pol ali dva, kar ima za posledico zmanjšano uriniranje in dehidracijo.

Že samo telo skrbi za to, da večino odvečnih snovi izloči. Kako pa mu lahko pri tem pomagamo? Obstaja najpravilnejši oziroma zdrav način?

Le z zdravo prehrano, z obilo zelenjave, neslano in nemastno hrano v prvih dneh po obilnem hranjenju in vsaj z dvema litroma vode (navadne ali mineralne) čez dan.

Je strogi post (uživanje sadnih in zelenjavnih sokov, čajev in vode), če je prilagojen starosti in zdravstvenemu stanju, na določeno časovno obdobje priporočljiv ali ga odsvetujete? Kaj se takrat dogaja v telesu?

Prva reakcija v organizmu kot posledica postenja je znižanje nivoja krvnega sladkorja, saj telo ostane brez dotoka hranil in energije, ki jo zaužijemo s hrano. Telo zazna znižanje krvnega sladkorja in preko hormonov sproži prvi obrambni mehanizem, s katerim se upira postenju, to je napad lakote. V prvih urah postenja bo telo črpalo energijo iz glikogenskih zalog v mišicah in jetrih. Teh zalog v organizmu je približno za slab dan brez pretiranega gibanja. Ko se glikogenske rezerve spraznijo, začne telo pridobivati energijo iz drugih virov, s pospešeno razgradnjo mišičnega in maščobnega tkiva. Torej enodnevno postenje ob vodi, čaju ali sokovih ne prinese škode za organizem, je bolj preizkušnja našega uma, ali zmoremo premagati lakoto ali ne. Zagotovo se je lažje ob tekočini postiti ljudem z normalno telesno težo kot prekomerno težkim zaradi nakopičenih maščobnih zalog, ki delujejo kot endokrini organ. Takšno postenje poznamo tako v krščanstvu kot v drugih verah.

Kaj pa se zgodi v nadaljevanju postenja oziroma v naslednjih dneh?

Daljše postenje, čeprav delno nadomeščamo tekočino, vitamine in minerale s sadno-zelenjavnimi sokovi, povzroči povečano izgubo vode in močno razgrajevanje mišične mase (zaradi prenizkega energijskega vnosa), pri čemer se tvorijo presnovki – sečnina, amonijak in dušik. Organizem v katabolnem stanju pospeši izgubljanje pomembnih mineralov, denimo kalija, kalcija. Nizka raven kalija v telesu lahko negativno deluje na srce ter posledično med postenjem lahko povzroči celo smrt (zato med postenjem pijemo sadno-zelenjavne sokove, ki so bogati s kalijem). Kalcij pa se izplavlja iz kosti in zob. Prav tako sta med postenjem dodatno zelo obremenjeni ledvici, saj iz telesa izločata presežne odpadne snovi in presnovke nepopolne razgradnje beljakovin in maščob. Odpadne snovi se delno sproščajo iz adipocitov, iz katerih organizem zdaj črpa maščobo kot vir energije, delno nastajajo presnovki zaradi beljakovinske presnove v glukozo. Med postenjem se dejansko poveča količina odpadnih snovi v  krvi, pri tem so mnogo bolj obremenjena jetra in žolč (razgradnja maščob) in ledvica (filtracija presnovkov izločanje iz organizma).

Omeniti velja še en negativen vpliv, in sicer na prebavila. Postenje namreč prinese počitek prebavnemu traktu, kar pa je slabo, čeprav so mnogi prepričani, da prav to pripomore k boljšemu počutju. Če ni prebave v črevesju, se zmanjša izločanje prebavnih sokov in posledično zaradi stradanja zmanjkuje hrane črevesnim bakterijam. Črevesna flora se poruši, s tem pa se poruši tudi naš imunski sistem (80 odstotkov imunskega sistema je v našem črevesju, za njegovo dobro delovanje pa so odgovorne črevesne bakterije). Kako pomembno je nemoteno delovanje prebavil, pove že dejstvo, da nekaj ur po operacijah prebavil bolnikom ponudijo prvi obrok pasirane hrane, da bi ohranili delovanje peristaltike in črevesno floro, saj je okrevanje lažje, z manj zapleti in hitrejše. Nenazadnje pa bi opozorila tudi na vpliv posta na možgane. Slednji so največji porabniki  glukoze, zato pomanjkanje med stradanjem privede do njihovega nepravilnega delovanja. Po začetni evforiji, ki jo povzročijo ketonska telesa, ki nastanejo pri razgradnji maščob, lahko pride do zmedenosti, vrtoglavice, omotičnosti in težav s koncentracijo, splošne apatičnosti in odsotnosti. Če se pridruži še dehidracija, je kombinacija življenjsko ogrožajoča.

Na spletu pa tudi v ostalih medijih lahko najdemo diete oziroma priporočljivo prehrano za razstrupljanje telesa. Kakšna je po vašem mnenju najboljša? Gre te zadeve posploševati ali je odvisno od posameznika?

Redni obroki ‒ energijsko revnejši, lažje prebavljivi ‒ in dovolj vode so najboljša izbira.

Kaj pa menite o številnih tabletah, ki obstajajo na trgu v ta namen? Res učinkujejo ali nam morda lahko tudi škodujejo?

Ni super živil in žal ne čudežnih »tabletk«, ki bi odpravile posledice preglobokega pogleda v kozarec ali preobilno zaužitega krožnika. Vzemite organizem kot avtomobil, ki ga redno servisirate, in bog ne daj, da bi v bencinski motor natočili dizelsko gorivo. Vsi vemo, da se lahko odpeljemo do prvega ovinka in se od avtomobila poslovimo za vedno. Zakaj bi v telo vnašali težko izgovorljiva imena »čudežnih  tablet in prehranskih dopolnil«, ko pa vsi vemo, da za zdravje oziroma za nemoteno delovanje neštetih procesov v telesu naš organizem potrebuje le vodo, kakovostno beljakovino, vitamine in minerale, nekaj maščobe in sladkorja (ogljikovih hidratov).

Za konec se vrniva na sam začetek – k naslovu. Razstrupljanje telesa ‒ mit ali resnica?

Razstrupljanje telesa je lahko resnica s športnimi copati na nogah, dovolj tekočine in desertnim krožnikom pri obrokih. Razstrupljanje telesa je zagotovo le mit s »čudežnimi tabletkami« in »pravljicami« o ozdravitvi. Žal še vedno veliko ljudi verjame v takšne pravljice. Odpustkov za svoje napake se ne da kupiti.

Moj nasvet je pamet v roke. Nič ni narobe, če kakšen dan manj jeste ali le nadomeščate tekočino. V principu pa si boste zdravje ohranili le z rednim zmernim prehranjevanjem z veliko sveže zelenjave, rib, nepredelanih žit, zmerno količino sadja in fermentiranimi mlečnimi izdelki. Dodatno ne pozabite na redno telesno dejavnost, dovolj tekočine in ohranjanje primerne telesne teže. Z zdravim življenjskim slogom razstrupljanja ne potrebujete, saj pomeni prevelik stres za naš organizem.

Ni tako zelo pomembno, kaj jeste med božičem in novim letom, pomembno je, kako se prehranjujete od novega leta do božiča!