Iščite po prispevkih
Avtorica: Petra Bauman
Probiotiki so živi mikroorganizmi, ki imajo terapevtski učinek na človeški organizem. Da je probiotik učinkovit, mora biti odporen na prebavne encime, žolčne kisline, kisli pH v želodcu in bazični pH v tankem črevesju. Le tako lahko namreč prehaja skozi prebavni trakt in v njem tudi deluje. Povedano poenostavljeno – pridobivajo jih v fermentorjih, velikih sodih, kjer je kontrolirana temperatura, količina hrane za bakterije … V postopku jih liofilizirajo (posušijo), bakterije se zabubijo in ko pridejo v ugodno okolje, se spet zbudijo.
To je težko reči, saj so raziskave na tem področju v polnem teku. Torej vsak dan več. Trenutno za probiotično zdravljenje uporabljamo bakterije in glive. Med bakterijami so pomembni predvsem rodovi: Lactobacillus, Bifidobacterium, Enterococcus in Escerichia coli Nissle 1917, med glivami pa kvasovka Saccharomyces boulardii.
Da, te mikroorganizme najdemo v našem telesu, največ jih je v debelem črevesu.
Da nam probiotikov primanjkuje, nas opozorijo prebavne motnje, zato jih največkrat uporabljamo za zdravljenje infekcijske driske, pomagajo pri napenjanju in napihnjenosti, v nekaterih primerih odpravljajo zaprtost, lahko tudi blažijo težave pri nekaterih avtoimunih boleznih. Posebej jih priporočamo pri zdravljenju z antibiotiki.
S probiotiki so bogati predvsem fermentirani mlečni izdelki, kot so jogurt, kefir, kislo mleko, siri … pa tudi fermentirana zelenjava, na primer kislo zelje. Pretirano uživanje takšne hrane lahko pri zdravem človeku v najslabšem primeru pripelje do blagih težav s prebavo.
Težko je reči za vse izdelke, splošno pa velja, da so v jogurtih s trgovinskih polic prisotne zelo majhne količine probiotikov. Popolnoma druga zgodba so doma narejeni jogurti, brez konzervansov, umetnih arom, sladil in drugih nepotrebnih dodatkov. Svetovno znan je fenomen bolgarskih kmetov, ki so dnevno uživali fermentirane mlečne izdelke in v povprečju dočakali neverjetno visoko starost. Znanstveniki so iz teh mlečnih izdelkov izolirali bakterijo in jo poimenovali Lactobacillus bulgaricus. Se pa vedno pogosteje tudi v trgovinah najdejo mlečni izdelki manjših mlekarn, ki pa se že po okusu in teksturi precej ločijo od drugih izdelkov in so nedvomno bogatejši s probiotiki.
Žal imamo v Sloveniji registrirana le tri zdravila s probiotiki. Veliko več je prehranskih dopolnil, ki pa niso tako strogo regulirana, tako da se med njimi znajde tudi kakšen neustrezen izdelek. Leta 2010 je bila objavljena študija, v kateri so raziskovalci preverjali, ali določen preparat vsebuje navedene probiotike in ali ti količinsko ustrezajo navedbi na embalaži. Pričakovano so vsa zdravila ustrezala navedbam, pri prehranskih dopolnilih pa so našli kar nekaj pomanjkljivosti. V večini primerov je šlo za količinski primanjkljaj, nekateri pa celo niso vsebovali navedenih vrst.
Črevesna mikroflora je skupek različnih vrst bakterij in glivic. Med njimi se najdejo tako telesu »prijazni«, kot tudi »škodljivi« mikroorganizmi. Po dosedanjih podatkih naj bi s seboj prenašali od 300 do 1000 različnih vrst mikroorganizmov, skupno pa kar 10–1000 trilijonov. V notranjosti črevesa najdemo pri zdravem odraslem človeku od 1,5 do 2 kg bakterij. Zanimivo je, da le tanka plast celic zadržuje maso bakterij v svetlini črevesja. Izraz mikroflora se sicer opušča, nadomešča ga izraz mikrobiota, ki je ustreznejši.
V veliki meri drži. Preko črevesja vstopajo v telo hranila, vitamini in minerali, v črevesju pa poteka še sinteza in pretvorba nekaterih vitaminov. Tako lahko nepravilno delovanje črevesja privede do pomanjkanja določenih hranil, vitaminov in mineralov, kar lahko povzroči bolezensko stanje. Po drugi strani je gastrointestinalni trakt, katerega del je tudi črevesje, naš največji imunski organ, ki nas ščiti pred okužbami z mikrobi. V črevesju imamo veliko število celic, ki so sposobne uničiti nam škodljive mikroorganizme.
Ne. Trenutno poteka kar nekaj raziskav. Z novimi tehnikami lahko prepoznamo tudi bakterije, ki jih ni mogoče kultivirati v laboratoriju. Vendar zagotovo vseh bakterij človeške črevesne mikrobiote še ne poznamo.
Zelo pomembno je, kaj jemo, saj s hrano neposredno vplivamo na sestavo črevesne flore. Preveč vnaprej pripravljene hrane, večje količine sladkorja (sladke pijače, sladkarije) in predelanih ogljikovih hidratov (beli kruh, peciva, testenine …) ter večje količine alkohola slabo vplivajo na črevesno mikrobioto. Zelo pomembne za dobro delovanje naših bakterij so vlaknine, ki so v sadju in zelenjavi.
Najpogosteje in hkrati najuspešneje probiotike uporabljamo za zdravljenje infekcijske driske in driske, povzročene z uporabo antibiotikov. Lahko pa se uporabljajo tudi za preprečevanje okužb, zdravljenje alergij in vnetnih bolezni. Vedno pogosteje jih uporabljamo za preprečevanje vnetij nožnice, sečil, dlesni in ustne sluznice. Probiotiki so posebej koristni za zdravje v zgodnjem otroštvu, saj se takrat črevesna flora še razvija. Zanimiva je tudi teorija zdravnice dr. Nathashe Campbell-McBride, ki je prepričana, da so tudi depresija, shizofrenija, disleksija, avtizem, hiperaktivnost in še nekatere druge bolezni rezultat »pomanjkljive« gastrointestinalne flore.
Pri probiotičnih zdravilih je stvar preprosta, saj je v navodilih zmeraj navedeno, zakaj se uporabljajo. Pri prehranskih dopolnilih je stvar nekoliko bolj zapletena, saj so namenjeni dopolnjevanju redne prehrane, ne pa zdravljenju in ne smejo imeti navedene indikacije. Kljub temu se proizvajalci potrudijo, da je iz navodil razviden namen jemanja prehranskega dopolnila. Večina pripravkov vsebuje Laktobacile in Bifidobakterije, nekateri tudi druge rodove, kot npr. Enterococcus, vendar se med seboj razlikujejo po količinski sestavi in razmerju med posameznimi vrstami. Pomembna komponenta probiotičnih izdelkov za zdravljenje driske je tudi kvasovka Saccharomyces boulardii, saj je edina sposobna nevtralizirati toksin bakterije, ki je pri nas najpogostejši povzročitelj driske (Clostridium difficile).
Za probiotike velja, da so splošno prepoznani kot varni, zato jih težko predoziramo. Kljub temu je s stališča varnosti bolje, da jih jemljemo po navodilih proizvajalca. Prav je, da se zavedamo, da imamo opravka z živimi mikroorganizmi. Tako lahko pri zelo bolnih in oslabelih bolnikih pride do okužbe s probiotiki. Teoretično je možen prenos odpornosti na antibiotike. Izključen pa ni niti prenos dednega materiala, kar lahko povzroči nemalo težav. Vendar se to v praksi ne dogaja, saj proizvajalci izbirajo seve, ki so dodobra testirani, med drugim tudi na genetsko stabilnost.
Probiotike je najbolje jemati med obrokom. Nikoli jih ne uživamo z vročo hrano ali pijačo. Kadar jih jemljemo sočasno z antibiotiki, naj bo med njimi vsaj dve uri razmika. Dobro je, da jih začnemo jemati takoj ob začetku zdravljenja z antibiotiki. Jemljemo jih še nekaj dni po končani terapiji. Ljudje, ki so nagnjeni k težavam s prebavo, lahko probiotike uživajo daljše obdobje. Sicer pa pripravek jemljemo po navodilih proizvajalca.
Na vrste sevov (skupina mikroorganizmov iste vrste) in število kolonijskih enot (ali CFU, ki so merilo za količino živih bakterij in gliv). Dober probiotik naj vsebuje pestro sestavo probiotičnih bakterij in vsaj 10⁹ kolonijskih enot. Zanimivo je, da lahko ljudi po vsem svetu v grobem razdelimo v tri skupine, ki jim pravimo enterotipi. Enterotipi se med seboj razlikujejo po tem, kateri rod bakterij prevladuje v njihovi črevesni mikrobioti, zato so za različne enterotipe primerni različni sevi probiotikov. Žal so enterotipi še v fazi raziskav, tako da povprečen človek ne ve za svoj enterotip. Je pa to lahko odgovor na vprašanje, zakaj en probiotik pomaga nekomu, drugemu pa ne.
Kandida albicans je sicer normalno prisotna v črevesni flori. Težave povzroča le, ko se prekomerno razmnoži. V tem primeru pomaga stroga dieta s čim manj ogljikovimi hidrati. K hitrejšemu okrevanju pa pripomorejo tudi probiotiki in prebiotiki. Glede kislosti je tako, da ima vsak del telesa svoj pH. Kislost se najbolj spreminja ravno skozi prebavni trakt. In tako je tudi prav, saj so encimi v določenem delu prebavne cevi aktivni samo pri določenem pH. Po drugi strani je pH krvi pri ljudeh z zdravimi ledvicami tako rekoč konstanten, tako v tem primeru ne moremo govoriti o zakisanosti.
Prebiotiki so neprebavljive sestavine hrane, v glavnem oligosaharidi in vlaknine, ki pospešujejo rast probiotikov. Na ta način pozitivno vplivajo na zdravje.
Probiotike bi uvrstil na sam vrh skupaj z omega maščobami in koencimom Q 10. Vendar moramo na potrebo po vnašanju probiotikov gledati individualno.
Mariborčan, ki se že vse življenje posveča športu in zdravemu načinu življenja, pojasnjuje, da je nabiranje maščobe na telesu samo vrh ledene gore, težava pa kot mnogo drugih korenini prav v prebavnem sistemu. Zato pri svojem delu z ljudmi, ki želijo izboljšati svoje telesne zmogljivosti, podobo in počutje, najprej svetuje urejeno prebavo oz. zdravo črevesje. Priporoča, da probiotike najprej uživamo s hrano (po malem vsak dan), šele nato posežemo po njih kot dodatkih. Opozarja na pogosto napako, ki jo delajo rekreativni športniki, ko pretiravajo s treningi in prehranskimi dodatki in s tem prekomerno obremenijo telo (in z njim črevesno steno), zato ne dosežejo želenih rezultatov pa še slabo se počutijo. Vsako popravljanje porušenega ravnovesja je dolgotrajno, zato je zelo pomembno, komu bomo zaupali svoje zdravje, tako na trgovinskih policah kot pri svetovalcih za prehrano in dodatke.