Mikroorganizmi, ki živijo v našem telesu, igrajo še posebej pomembno vlogo v naših prebavilih, kar potrjujejo tudi številni znanstveni dokazi. Probiotiki in prebiotiki dokazano preprečujejo in zdravijo določene bolezni, a o njih tako med strokovnjaki kot tudi nestrokovnjaki obstaja veliko dvomov in nezaupanja.

Avtor: Andreja Košir

Eden od razlogov je zagotovo v veliki komercialnosti izdelkov, ki vsebujejo probiotične in prebiotične kulture. Na trgu se namreč niso pojavili le izdelki, ki bi temeljili na resnih raziskavah, ampak tudi takšni, ki so brez resnih raziskav prinašali le dobiček.

Na Inštitutu za probiotike in funkcionalno hrano se strinjajo s tem, da kljub veliki razširjenosti in lahki dostopnosti probiotikov in prebiotikov, ljudje še vedno ne poznajo dovolj dobro osnovnih zakonitosti in praktične uporabe izdelkov, ki vsebujejo te kulture. Zato so se odločili, da bodo začeli slovensko javnost ozaveščati in izobraževati o dejanskih in znanstveno potrjenih dognanjih stroke o probiotičnih in prebiotičnih sredstvih. Pred kratkim je v ta namen na Pediatrični kliniki v Ljubljani potekal tudi simpozij Probiotiki in prebiotiki v praksi.

Kaj sploh so probiotiki in prebiotiki in kako delujejo?

Probiotiki so specifični živi mikroorganizmi, ki imajo pozitiven učinek na zdravje, prebiotiki pa so snovi, ki pospešujejo rast, razmnoževanje in aktivnost probiotikov v naših prebavilih, tistih, ki se tam že nahajajo, ali pa teh, ki jih kot probiotiki vnesemo v organizem. Probiotiki in prebiotiki skrbijo za uravnoteženo črevesno mikrobioto in tako ohranjajo prebavni trakt v optimalnem stanju. Ravnovesje v njem se lahko poruši zaradi okužbe, vnetja, terapije z zdravili ali stresa. V tem primeru probiotiki in prebiotiki pomagajo pri ponovni vzpostavitvi zdrave mikrobiote.

Prof. dr. Irena Rogelj, dipl. ing. živ. tehnologije, predstojnica Inštituta za mlekarstvo in probiotike na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, je opozorila na specifičnost in različnost probiotičnih bakterij. »Nekateri imajo odličen posluh, drugi so izvrstni športniki. Med športniki so nekateri sposobnejši za skok v višino, drugi pa za met kladiva. Podobno velja tudi za probiotične bakterije. Lahko bi rekli, da so nekatere naredile šolo preventive, druge pa so izurjeni terapevti. Nekatere so uspešnejše pri borbi proti škodljivim bakterijam, druge pri spodbujanju delovanja črevesnih celic, tretje pa pri spodbujanju ali uravnavanju imunskega sistema,« pojasnjuje dr. Rogelj.

Dokazana učinkovitost

Prof. dr. Rok Orel, dr. med., predstojnik Kliničnega oddelka za gastroenterologijo, hepatologijo in nutricionistiko na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana, pravi, da imajo probiotiki in prebiotiki številne koristne učinke, a žal lahko o njihovi utemeljeni učinkovitosti govorimo le na tistih področjih, kjer je ta dokazana z vrsto kakovostnih kliničnih raziskav. Kot še dodaja dr. Orel, imamo pri nekaterih stanjih tako trdne dokaze o učinkovitosti, da so probiotiki zapisani celo v doktrine zdravljenja.

Mednarodno priznana strokovnjakinja za probiotično mikrobiologijo, dr. Mary Ellen Sanders, je predstavila področja, za katera obstajajo najbolj prepričljivi dokazi za koristi probiotikov.

Probiotiki tako dokazano:

• skrajšujejo trajanje infekcijske driske (zlasti pri otrocih),
• preprečujejo driske, povezane z jemanjem antibiotikov,
• preprečujejo driske, povezane z bakterijo Clostridiumdifficile,
• preprečujejo atopijski dermatitis pri dojenčkih,
• vzdržujejo remisije pri ulceroznem kolitisu,
• preprečujejo in vzdržujejo remisije pri vnetju vrečke (»pouchitis«),
• zdravijo funkcionalne simptome črevesja,
• zmanjšujejo pogostnost okužb (npr. prehlada, blagih trebušnih viroz) ter
• izboljšujejo imunost.

Prof. dr. Orel pa dodaja, da o učinkovitosti probiotikov za zdravljenje kroničnih vnetnih črevesnih bolezni in preprečevanje driske na potovanju obstaja še premalo trdnih dokazov.

Ni vsak probiotik primeren za vse zdravstvene težave

Prof. dr. Rok Orel posebej opozarja, da moramo pri jemanju probiotikov in prebiotikov upoštevati, kateri probiotik ali prebiotik dokazano učinkuje pri posamezni težavi. »Samo posamezne specifične bakterijske podvrste dokazano skrajšajo drisko ali zvečajo odpornost. In na svetu ni niti enega seva, pri katerem bi dokazali vse koristne učinke probiotikov. Nekateri sevi so učinkoviti pri driski, popolnoma drugi pa pri zaprtju,« je razložil prof. dr. Orel. Sogovornik je izpostavil dolžnost strokovnjakov (zdravnikov, farmacevtov, dietetikov), da bolnikom svetujejo, po katerem probiotiku naj posežejo ob določeni zdravstveni težavi.

Uporaba zdravstvenih trditev za probiotike ni dovoljena

Evropska agencija za varno hrano (EFSA) še ni dovolila, da bi izdelki s probiotiki oziroma prebiotiki vsebovali katero od zdravstvenih trditev. To povsem upravičeno vzbuja dvom v njihovo učinkovitost – tako pri strokovni kot tudi laični javnosti.

Dr. Mary Ellen Sander meni, da je do tega prišlo zaradi nepopolne dokumentacije, ki so jo podjetja prilagala v začetnem valu prošenj za odobritev trditev pri Evropski agenciji za varno hrano. Šlo je za neustrezno označenost, neprimerne trditve, dokazi so temeljili na nereprezentativnem vzorcu. Več probiotičnih trditev pa je bilo zavrnjenih zaradi premalo trdnih dokazov o njihovi učinkovitosti in dr. Sanders se strinja z zakonskimi omejitvami, ki preprečujejo navedbe neutemeljenih trditev. A pri probiotikih vendarle obstajajo tudi zdravstvene koristi, ki so trdno podprte z znanstvenimi dokazi, žal pa ne dosegajo zahtev Evropske agencije za varno hrano. Po mnenju dr. Sanders bi morala Agencija v takih primerih pristopati drugače.

Dr. Mary Ellen Sanders se strinja, da tako zelo dosledne zahteve niti najmanj ne koristijo potrošnikom. »Potrošnikom namreč razumevanje razlik med različnimi izdelki na tržišču pomaga pri njihovih odločitvah. Trenutno niso nič bolj sposobni razlikovati med posameznimi probiotičnimi izdelki kot pred uvedbo zahtev EFSA, saj noben probiotični izdelek – tudi tisti, podkrepljen z znanstvenimi dokazi – ne sme biti označen z zdravstvenimi trditvami,« pojasnjuje dr. Sanders. Kljub vsemu ostaja optimistična in upa, da bodo zdravstvene trditve na izdelkih s probiotiki in prebiotiki sčasoma odobrene.

Tudi prof. dr. Rok Orel optimistično gleda v prihodnost in upa, da bo z ozaveščanjem strokovne in nestrokovne javnosti ta začela več, a tudi bolj smiselno uporabljati kakovostne izdelke s probiotiki in prebiotiki. Verjame, da se bo sčasoma spremenila tako evropska kot tudi slovenska zakonodaja na tem področju. »Želimo tako zakonodajo, ki bo jasno definirala zahteve za posamezne vrste preparatov, naj gre za funkcionalna živila, prehranske dodatke ali zdravila brez recepta. Želimo tako zakonodajo, ki ne bo vsebovala nesmislov, kot je prepoved navajanja sicer jasno dokazanih zdravstvenih trditev. Taka zakonodaja lahko naredi več škode kot odsotnost vsakršne zakonodaje,« je kritičen strokovnjak. Prav tako je še enkrat poudaril, kako pomembno je, da za specifične zdravstvene težave uporabimo primeren probiotik.

Marec 2013