Ponudba probiotičnih prehranskih dopolnil se je v zadnjih nekaj letih zelo povečala. Potrošnikom so na voljo dopolnila v številnih oblikah (tablete, kapsule, pastile, praški in kapljice), nakup pa je zelo preprost, saj so na voljo v prosti prodaji, v lekarnah in specializiranih trgovinah, lahko pa jih kupijo tudi na spletu.

Potrošnike najbolj zanima odgovor na vprašanje, ali so probiotiki le z aktivnim oglaševanjem proizvajalcev probiotikov podprta »modna muha« ali resnično vplivajo na zdravje. Na ZPS so s testom 12 probiotičnih dopolnil (testiranje je financiralo Ministrstvo za zdravje RS) iskali odgovor na omenjeno vprašanje, zanimalo pa jih je tudi, kako kakovostni so ti izdelki, ki so naprodaj po dokaj visokih cenah.

Kaj so probiotiki?

»Probiotiki so živi mikrobni dodatki, ki koristno učinkujejo na zdravje gostitelja, kadar jih zaužije v zadostnem številu,« je povedala na novinarski konferenci prof. dr. Irena Rogelj z Biotehniške fakultete in dodala: »Seveda pa mora biti znanstveno dokazana tako varnost kot učinkovitost za vsak posamezni sev oz. izdelek.« V zadnjih letih je bilo opravljenih več znanstvenih raziskav o tem, kako lahko posamezni sevi probiotičnih bakterij učinkujejo na zdravje. Raziskave kažejo na to, da različni sevi probiotičnih bakterij učinkujejo različno, na primer lahko pomagajo pri težavah s kroničnim zaprtjem, zmanjšajo pojav različnih vrst driske, vzdržujejo ravnotežje črevesne mikrobiote, spodbujajo imunski sistem …. Lahko rečemo, da probiotiki lahko okrepijo črevesni in sistemski imunski odziv ter izboljšajo prehransko in mikrobno ravnovesje v prebavilih.

Pomanjkljivi standardi

Probiotične bakterije morajo izpolnjevati številne kriterije glede varnosti in kakovosti, med drugim morajo biti nepatogene in netoksične, odporne morajo biti na delovanje želodčnega in žolčnega soka ter biti sposobne vsaj začasno poseliti prebavni trakt (predvsem črevo), da opravijo svoje delo. »Žal pa je evropska zakonodaja za uporabo probiotikov v prehrani bistveno bolj urejena za živali kot za ljudi. V EU šele pripravljajo kriterije za vsebnost probiotikov v živilskih izdelkih, prav tako šele pripravljajo standarde, na podlagi katerih bodo predpisali metode za ugotavljanje ustreznosti oziroma učinkovitosti probiotičnih izdelkov.

Tudi pri nas poteka nekaj dejavnosti, katerih cilj je zagotoviti boljšo urejenost tega področja in posledično večjo kakovost probiotičnih prehranskih dopolnil,« je predstavila težavo pomanjkljive zakonodaje dr. Tanja Pajk Žontar iz Zveze potrošnikov Slovenije. Na ZPS pogrešajo predvsem informacije, ki bi potrošnike seznanile, da so v izdelku prisotne žive bakterije, znanstveno pravilno poimenovanje vseh sevov, ki so v izdelku, kot tudi strokovno pravilno navajanje števila bakterij in to v enotah, ki so potrošniku razumljive, minimalno število bakterij, ki še zagotavlja koristne učinke za zdravje, priporočeno dnevno količino izdelka, s katero je še dosežen zdravstveni učinek, navedbo ter opis njegove funkcije (na primer preprečevanje potovalnih drisk), opozorilo, kakšne so posledice prekomernega uživanja prehranskega dopolnila ipd.

Zdravstvene trditve za probiotike za zdaj še niso bile potrjene

Evropska agencija za varno hrano (EFSA) za zdaj še ni dala nobenega pozitivnega mnenja za zdravstvene trditve v povezavi s probiotiki. Pozvala pa je proizvajalce, naj dopolnijo vloge za odobritev zdravstvenih trditev z rezultati ustreznih raziskav, na podlagi katerih bo razvidno, na katere seve probiotičnih bakterij se raziskave nanašajo in kakšni so dejanski vplivi takšnih probiotikov na različne funkcije v človeškem telesu. Danes se probiotiki uporabljajo predvsem v preventivne namene, čeprav zdravstvene trditve zanje še niso bile potrjene. Za nekatere izbrane probiotične seve raziskave sicer kažejo tudi potencial za uporabo v medicinske namene, vendar pa je to že področje zdravil.

Za zdaj še ni odgovora na vprašanje, s kakšnimi trditvami bodo lahko »opremljeni« probiotiki v prihodnosti. »Da preprečimo zavajanje potrošnika, morajo vse zdravstvene trditve na živilih temeljiti na verodostojnih znanstvenih dokazih,« je poudaril doc. dr. Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko in dodal: »EFSA je na področju ocenjevanja učinkovitosti probiotikov postavila izjemno visoke standarde, zaradi česar so prav vse trditve za probiotike zaenkrat prejele neugodne ocene. Da bi dokazala učinkovitost probiotikov, je industrija začela s pripravami na zelo obsežne nove raziskave, ki bodo dale boljši vpogled v delovanje in učinkovitost proučevanih sevov mikroorganizmov. Takšne raziskave bodo tudi omogočile, da se potrošniku za želen namen svetuje pravi izdelek in pravi način uporabe, kar je edino pravilno, saj potrošnik mora vedeti, kaj lahko pričakuje od izdelka, ki ga izbere.« Dr. Tanja Pajk Žontar pa je še dodala, da je »navajanje neodobrenih zdravstvenih trditev ter drugih splošnejših navedb, ki poudarjajo vlogo in delovanje probiotičnih bakterij in s tem potrošnike (ne)posredno nagovarjajo, da je njihovo uživanje »nujno«, zagotovo zavajajoče za potrošnike.

Svetujemo:

• Ne kupujte probiotičnih prehranskih dopolnil na zalogo.
• Pred nakupom preverite rok uporabnosti izdelka, saj se običajno sčasoma nekoliko zmanjša število živih probiotičnih bakterij. Ne kupujte izdelkov, pri katerih je rok uporabnosti tik pred iztekom. Rok uporabnosti vzorcev pri našem testu je bil od pol leta do dveh let.
• Upoštevajte navodila za shranjevanje izdelka (npr. v hladilniku). Če izdelek neustrezno hranimo, se namreč zmanjša število probiotičnih bakterij.
• Pred uporabo probiotičnih prehranskih dopolnil natančno preberite navodila za uporabo.
• Če je na izdelku navedeno, da je treba probiotik pred uporabo zmešati s tekočino, naj bo ta hladna ali mlačna.
• Preden kupite probiotično prehransko dopolnilo, premislite, s kakšnim namenom ste se odločili za uživanje probiotikov in s tem seznanite farmacevta v lekarni oz. prodajalca v drugih specializiranih trgovinah. Le tako vam bodo ustrezno svetovali, kateri probiotik je primeren za vas.

Junij, 2012