Srečala sva se na Bledu, kjer je tiste dni vodil skupino 50 ljudi s takimi ali drugačnimi težavami, ki so se odločili za korenite spremembe svojega življenjskega sloga. Morda je nenavadno, a vendar Marjan Videnšek ne počne ničesar drugega, kot uči ljudi tistega, kar jih je večina že znala: preprostega življenja v slogu naših starih staršev, ko je dnevno prehrano sestavljala preprosta hrana z vrtov: zelje, repa, fižol, meso pa je bilo na mizah le enkrat do dvakrat na teden.

Avtor: Damijana Škrlj

 

Skromnost v prehrani, dovolj gibanja ter lepšanje življenja z drobnimi radostmi pa je tudi bistvo vsega, kar Marjan podarja naprej vsem tistim, ki si želijo11 življenje ponovno uravnotežiti. Zase pravi, da ni zdravilec in da ni njegov namen ozdravitev, je pa zelo zadovoljen, da je v dvajsetih letih že marsikomu pomagal do uravnoteženega življenja.

 

Sami ste šli skozi velike zdravstvene težave. Iz česa izvira vaša odločitev, da želite tudi drugim pomagati do boljšega zdravja?

Na to je vplivala predvsem moja osebna izkušnja, ko sem bil kar naenkrat, čeprav sem bil vrhunski športnik v odlični telesni formi, z zdravim načinom življenja, normalno telesno težo, deležen težav z zdravjem, ki naj bi jim po dolgotrajnem mirovanju sledil celo operativni poseg. Za človeka, ki je ves čas zelo dejaven, je to velik šok. In ko mi je takrat nekdo ponudil knjigo o presni prehrani in postu, ki je logično in preprosto govorila o vplivu hrane na naše zdravje, nisem okleval in sem se hitro odločil za spremembo načina prehranjevanja ter v svoj jedilnik vpeljal presno, naravno polnovredno hrano. Že po dveh mesecih sem bil deležen neverjetnega izboljšanja zdravja, saj so vse težave izginile, kar me je navdušilo za raziskovanje tega področja. Ugotovil sem, da se – čeprav je vse več ljudi (tudi mlajših) čedalje bolj bolnih –, o pravilni prehrani malo ali pogosto zavajajoče govori, zato se mi je zdelo nadvse pomembno, da svojo pozitivno izkušnjo delim. Od takrat je minilo že 20 let in zadovoljen sem, da smo v tem času številne ljudi spodbudili k spremembi prehrane in s tem posledično k bolj kakovostnem življenju in zdravju.

 

Hrana ni več to, kar je bila?

S prehrano najhitreje pokvarimo svoje zdravje: posebej z umetno, rafinirano, prečiščeno in oplemeniteno s številnimi kemikalijami, zato bi kot prvo načelo priporočal spremenjen način prehranjevanja, ki naj bi vključeval kar najbolj pristno, polnovredno in čim manj predelano hrano, kar je tudi osnova našega zdravja. Pri prehranjevanju naj bi po zgledu naših pradedov na minimum omejiti hrano živalskega izvora, torej meso in mesne izdelke (uživanje mesa 1- do 2-krat tedensko ali pa sploh ne) izdelke iz bele moke, mlečne izdelke, škrobna živila. Morda tudi občasno dosledno izločitev teh živil iz dnevnega prehranjevanja, posebej še v primeru bolezni. V civiliziranem svetu je večina ljudi zasvojenih z ogljikovimi hidrati ter uživa hitro hrano oz. fast food, ki je po hranilni vrednosti povsem razvrednotena in je po njej človek hitro spet lačen. Torej ne nasiti. Ne morem mimo vtisa, ki ga je name napravil obisk v milijonskem Tokiu, kjer sem bil pred tremi leti izredno začuden nad tem, da debelih ljudi praktično ni bilo. Obisk trgovskega centra mi je povedal vse: tam ni bilo celega oddelka za kruh in moknate izdelke, kot je to pri nas. Njihov način prehranjevanja temelji na polnovredni hrani, zelenjavi in ribah. Zato tam tudi ne beležijo takšnega porasta sladkorne bolezni kot pri nas in v zahodni Evropi. Pretirano »kruhojedstvo« in uživanje sladkarij, ki je v naši kulturi nedvomno prisotno, pospešuje razvoj vseh sodobnih civilizacijskih bolezni.

 

V družbi vlada prepričanje, da je zdrava hrana draga. Kaj menite o tem?

Morda zdrava hrana na prvi vtis deluje dražje od nezdrave, a zgolj zato, ker nihče ne sešteje vseh prigrizkov, ki si jih poleg neke hrane kupi: torej vse slaščice, smokije, gazirane in druge umetne pijače, umetno kozmetiko, vsa poživila, kavo, cigarete in podobno. Če bi po vrednosti primerjal nakupe osebe, ki bolj nezdravo živi, z nakupi osebe, ki živi bolj zdravo, ob dejstvu, da slednji potrebuje bistveno manj hrane, da zadosti potrebi po njej, bi ugotovil, da oseba z bolj zdravim slogom življenja za nakupe pogosto potroši manj denarja. Marsikdo doma pridela kar nekaj hrane, kar hrano še dodatno poceni. Če pogledam svoje nakupne navade (poleg doma pridelane hrane občasno na tržnici kupimo kislo zelje, kislo repo, koruzni zdrob ter drugo domačo zelenjavo, kar niti ni tako drago, saj ne kupujemo niti mesa niti mesnih izdelkov, niti sladkarij, cigaret, gaziranih pijač, niti umetne kozmetike), me torej obisk trgovskega centra stane zelo malo. Moke, pekovskih izdelkov in močnatih jedi, v katerih je vse prečiščeno, rafinirano in so hranilne stvari bolj kot ne odstranjene, se izogibam, saj ne nasitijo in so zgolj mašilo za lakoto. Prvi ukrep, tudi za prihranek pri nakupu živil, je torej polnovredna prehrana, po kateri pa ne bomo že čez dve uri lačni …

 

Marsikdo bi rekel, da je spremenjen način prehrane odrekanje. Ali je to sploh pravilen izraz?

To je popolnoma zgrešeno. Mnogi ljudje, tudi starejši, so mi rekli, da so šele po spremenjenem načinu življenja, ki vključuje drugačno hrano, pričeli polno živeti. Ko si se enkrat zavedel, čemu je hrana sploh namenjena, se o njej ne pogovarjaš več. Morda za ilustracijo: v postni skupini imamo 7- letnega gospoda, ki se je našega 10-dnevnega programa za zdravo življenje prvič udeležil že pred 4 leti z 18 kg preveč. Po zaključenem programu, ki je vključeval telovadbo, post, spremenjen način prehrane, je pričel obiskovati alpinistični tečaj ter do danes splezal že na veliko slovenskih gora. V lanskem letu sva skupaj osvojila 4.810 m visok Mount Blanc, splezal je še na 5.800 m visok Kilimandžaro. Naslednji izziv mu je igranje diatonične harmonike, ki se jo že uči igrati. Takih primerov je mnogo … S spremenjenim načinom življenja se lahko pojavi novo veselje do življenja in nova energija. Ljudje se pred našimi očmi v nekaj mesecih pomladijo in si dokažejo, da njihova kronološka starost, ki jo določa letnica rojstva, nima nobene zveze z njihovo biološko starostjo, ki pa jo določajo biološki markerji, kot so npr. mišična moč, aerobna zmogljivost, krvni tlak, vid, sluh, … Tako vidimo, da smo lahko mladi pri osemdesetih letih ali stari pri štiridesetih. Veseli me, ko vidim, da je kandidatov za naš klub stoletnikov vse več.

 

Hrana je gonilo našega življenja. Kaj pa menite o petih obrokih na dan, o režimu prehranjevanja?

Menim, da je hrana namenjena temu, da nahrani organizem, pri čemer se ne hranimo zgolj s trdo in tekočo hrano, temveč tudi z globokim dihanjem, gibanjem, s čustvi, kamor na visoko mesto sodi zadovoljstvo. Jesti bi morali takrat, ko smo lačni, pri tem pa paziti, kaj vnašamo vase. Je pa režim prehrane odvisen tudi od naših misli. Če nekdo misli, da mora jesti vsake dve uri, se mu bo potem takrat pričela volčja lakota in bo živčen in razdražljiv. Nekdo z drugačnimi izkušnjami pa bo preživel tudi, če več tednov ne je ničesar. V naši civilizaciji je večina ljudi preveč rejenih in nihče od njih se ne vpraša, kaj bo z njim čez pet let. Ali bomo zdravi čez pet let, je odvisno od tega, kaj počnemo danes: od prehrane, gibanja, stresa in številnih samouničevalnih navad, s katerimi se lahkomiselno omamljamo, ne da bi se zavedali, da na račun kratkotrajnih užitkov žrtvujemo prihodnost. Zaradi preobremenjenosti s hrano, predvsem napačno, določeni organi propadejo veliko prej, kot pride njihov čas, saj so ti odpadki dobesedno gojišče za razvoj bolezni. Večinoma sami ustvarimo pogoje za bolezen, in sicer z napačnim življenjskim slogom.

 

Kaj pa menite o povezavi: zdrav način življenja in izogibanje vzrokom, ki povzročajo bolezen?

Današnjega človeka pestijo sodobne bolezni, kot so povišana telesna teža, povišan krvni sladkor, holesterol in podobno, kar v nadaljevanju vodi v kronična obolenja. Znan nam je velik delež smrti, ki je posledica zamašenih žil, kot so npr. smrt zaradi možganske kapi, infarkta ter druge sodobne bolezni. V večini primerov se razvoj bolezni da ustaviti, a le z dosledno usmeritvijo v zdrav način življenja. Z ohranjanjem vzrokov, ki povzročajo bolezen, trajne ozdravitve kljub terapijam in kemičnim sredstvom, ki zmorejo večinoma le prekriti simptome, vzroka pa ne morejo odstraniti. Ko najdemo vzrok in ga pravilno definiramo, sledijo logične in učinkovite rešitve. Danes ne moremo reči, da se 80 % raka pojavlja po naključju in da vzrokov ne poznamo. Zakaj raka včasih, ko so ljudje živeli preprosto, ni bilo toliko kot danes? Znanstveno je utemeljeno, da se rak in druge hude bolezni razvijejo tam, kjer je za to okolje primerno in danes za njim zbolevajo čedalje mlajši. Eden izmed vzrokov bolezni je tudi prehrana, s katero smo ljudje dobesedno obsedeni, saj skorajda vsak medij oglašuje le »jesti, jesti, jesti«, pri čemer je vse videti tako dobro. Odrasel človek za normalno delovanje potrebuje le približno pol litra polnovredne hrane, kamor sodijo zelje, repa, fižol in ostala preprosta, večinoma rastlinska hrana. Moja babica je ob taki hrani, ki jo je le vsake toliko »zabelilo« meso, napolnila 98 let. Še danes ne potrebuje niti zdravnika niti zdravil, je pa razumljivo, da njen organizem postopoma slabi, kar je znak normalnega staranja, kateremu ne ubeži nihče izmed nas. Razen tistih, ki se bodo sami uničili veliko prej. Narava je dala človeku na dosego rok preprosto hrano, ki je popolna. Človek pa želi tudi na tem področju izpopolniti naravo, kar se mu zelo maščuje. Skušajmo raje razumeti njene zakonitosti.

 

In ob tem ne smemo pozabiti, da se stalnih sprememb v organizmu ne more popraviti?

Res je. Moramo se zavedati, da se kroničnih degenerativnih sprememb v našem organizmu ne da več povsem popraviti. Ko zob propade, se ne bo več obnovil. Pogosto se sprašujemo, kako uskladiti zdrav način življenja s tem, da je tudi denar treba zaslužiti. Skrivnost ali pa modrost je predvsem v organizaciji lastnega časa ter v postavljanju in upoštevanju prioritet. V dnevni koledarček opravil je treba poleg časa za delo umestiti tudi čas za rekreacijo, za družino, hobije, vsaj 8 ur spanja in počitka. In potem pride do selekcije ter izločanja opravil kot npr. posedanje pred televizijo in računalnikom, neproduktivno debatiranje ter vsakodnevno nakupovanje v trgovskih centrih, … Človek danes porabi ogromno časa za stvari, ki niso življenjskega pomena. Včasih je bolje teči, kot ure in ure kositi travo. Redna in dovolj intenzivna telesna vadba pa je nujna za krepitev našega zdravja in vitalnosti.

 

Pa vendar ni hrana edini dejavnik, ki vpliva na naše zdravje?

Dejstvo je, da mora biti naše življenje uravnoteženo in je posledično temu tudi skrb za zdravje večplastna in je treba zanj poskrbeti celostno. Težko je reči, kateri del te skrbi je najpomembnejši, gotovo pa se ravnotežje poruši, ko je neke stvari premalo. Poleg ustrezne prehrane je treba poskrbeti tudi za primerno gibanje, dovolj spanja, počitka, pozitivno razmišljanje, ljubezen, optimizem, sprejetost, radost, ustvarjalnost, zadovoljnost v smiselnem, ustvarjalnem delu. Ko spremenimo slog življenja, ki vključuje drugačen odnos do hrane, dovolj gibanja, dovolj počitka in spanja, se pričnejo pojavljati prve spremembe. Dobro se je zavedati, da človeka nezadovoljstvo v službi, v partnerskih odnosih ali drugje hitro potegne nazaj na stara pota, saj takrat pogosto ne premore dovolj moči, da bi se trudil z zdravim življenjem, ko po drugi strani ostaja nezadovoljen. Posledično je torej treba urejati tudi medsebojne odnose in druge moteče elemente. In če se opredelim prav na gibanje, je že življenje samo gibanje. Ko človek s prehrano in s postom prečisti telo, zbudi nagonsko potrebo po gibanju in spremembe se dogajajo same po sebi. Če pa naravne biološke potrebe utišamo, utišamo tudi organizem, ki gibanje zahteva ter z že znanimi mašili: prehrano, sedečim in ležečim slogom, potrošništvom in podobnim nadaljujemo življenje po starem. Spremembe se najprej zgodijo v glavi in šele nato tudi v realnosti.

 

Danes je veliko gonilo napredka denar, materializem. Kakšen odnos gojiti do materialnega vidika našega življenja. Ob hitenju za lepšim jutri pozabljamo na vse ostalo: na gibanje, odnose itd.?

Kljub čedalje večjemu blagostanju je vedno več nezadovoljnih in nesrečnih ljudi. Človek ne sme pozabiti svojih bioloških potreb, ki ostajajo enake, ne glede na naš način življenja. Narava ne pozna izgovora: »Nimam časa.« Torej časa za dopust, gibanje, dobre odnose, radost. Pogosto pa se dogaja ravno to, ker se zaradi hlastanja za materialnimi dobrinami in denarjem zapostavlja vitalno področje našega življenja. Vedno se je treba vprašati, od česa je odvisno moje dobro počutje, kakovost življenja, moje zadovoljstvo. Nič ni narobe, če svoje talente in sposobnosti delimo z drugimi in smo za to tudi materialno nagrajeni, saj mora energija krožiti in je ta svet tudi materialen, a vendar je ob tem treba imeti tudi neko zdravo mejo, kjer se je treba ustaviti in celotno naše življenje uravnotežiti.

 

Izgovor, da ni časa, je slab izgovor, mar ne?

Človek, ki je iskreno pripravljen nekaj storiti zase, za družino, ne išče izgovorov, ampak način, kako bo uresničil svoje želje. Če ne najde primernih okoliščin, si jih ustvari sam.

Za prioritete se čas vedno najde. Z našo vitalnostjo in našim zdravjem pridobimo vsi, naša družina pa še največ, saj »zdrav duh v zdravem telesu« pogosto zajame celo družino, ki je osnovna celica za ustvarjalnega posameznika in za celotno družbo. V naše programe se vključuje čedalje več parov, ki skupaj poskušajo razumeti temelje zdravega načina življenja. Ljudje, ki niso nikoli telovadili, telovadijo zunaj, na soncu ali pri –10 °C. In čeprav se na začetku marsikdo počuti nelagodno, kasneje to preraste in prične v življenju dobesedno uživati. Dobro telesno in duševno počutje mu pove, da je od njegove lastne odločitve odvisno, v katero smer bo šel. Dokler sami nečesa ne storimo, se nič ne spremeni. Časa za izgovore ni in ne sme biti!

 

Katere so »nevarnosti« zdravega načina življenja?

Del zdravega načina predstavlja tudi post in »stranski« učinek prečiščevanja s postom je ta, da telo bolj kriči po naravnih poživilih, kot so polnovredna rastlinska hrana, več gibanja na svežem zraku in soncu, po izletih v naravo, hribe. Po drugi strani pa je tako, da bolj kot je organizem zastrupljen, več in močnejših umetnih poživil potrebuje: kave, cigaret, alkohola, sladkarij, kruha, mesa. Teži k poživilom, da sploh lahko preživi. Ko se prične organizem prečiščevati, pa potrebuje več gibanja, radosti, smeha, ljubezni, kar pa že predstavlja »nevarnost«, saj vodi v osvobojenost od prevelikega potrošništva. Marsikdo, ki se je odločil za korenite spremembe življenjskega sloga, je našel smisel svojega življenja v povsem drugih stvareh, ki ga potem pripeljejo najprej do več zdravja, nato pa lahko tudi v novo kariero, v nov poklic, pogosto tudi v menjavo okolja, v urejanje partnerstva itn. Osnovna človekova potreba je v tem, da je srečen in zadovoljen, kar pa je povezano tudi s svobodo. Usmeritev v zdrav način življenja je čudovita pustolovščina, ki lahko odpira vrata v popolnoma nove dimenzije …

 

Kako gredo z roko v roki naše slabe razvade in post?

Današnji človek živi samouničevalno življenje, ki ga je pogosto težko spremeniti čez noč. To velja predvsem za bolne, ki si s slabimi navadami spodkopavajo zdravje in ustvarjajo svoje bolezni. S postom je mogoče zelo hitro slabe navade zamenjati z dobrimi, ki odstranjujejo vzroke bolezni in krepijo zdravje. Post je krasen in pogosto edini način, da se rešimo zasvojenosti od kave, nikotina, alkohola. Na začetku ga je najlažje izvajati v skupini, v nekajdnevnem programu, ko čez noč ni kave, pic, pečenk, ponočevanja, dela za računalnikom do polnoči, ni preveč hrane in podobno. Vse to kar naenkrat zamenjamo za počitek, telovadbo, hojo, tek in boljši način življenja. Danes so ljudje kronično izgoreli. Sam post, ki spodbudi samočistilne sposobnosti organizma, poteka ob sokovih, čajih, zelenjavnih prevretkih in začne porabljati odpadke, ki so se nabrali v organizmu in prečiščevati organizem. Post sili telo k »samoprebavi« odpadnih in odvečnih snovi, nakopičenih v organizmu. Zdravljenje je vedno in izključno biološki proces, ki ga izvaja organizem. To si najlažje predstavljamo s kostjo, ki smo si jo po nesreči zlomili. Lahko ji sicer zagotovimo okoliščine, jo poravnamo in imobiliziramo, a zaceli se lahko le sama. Enako je pri drugih simptomih. Telo se očisti navlake in ravno po zaslugi posta se procesi samozdravljenja najbolj pospešijo. Ima pa post tudi mnogo drugih učinkov, ki vsi vodijo v višjo kakovost zdravja in življenja nasploh. Marsikdo, ki se je enkrat postil, se bo občasno ali redno postil tudi v bodoče. Telo samo pove, koliko posta potrebuje.

 

Dosti se govori o nevarnosti pri postenju, da telo vsrka nazaj snovi, ki so v črevesju. Kako je s tem?

Postenje ni zahtevno, a vendar se je nanj treba pripraviti in ga pravilno izvajati. Priporočam, da se tisti, ki namerava postenje izvajati sam, o pravilnem načinu postenja v zadostni meri poduči, kajti sicer se je bolje odpovedati postu, kot pa se postiti narobe, še posebej, ko se kdo želi postiti daljši čas in je že odvisen od številnih zdravil. Zavedati se je treba tako koristnih učinkov posta kot tudi morebitnih kontraindikacij. Zato naj se posta lotevajo le odgovorni ljudje, ki se po potrebi posvetujejo s svojim zdravnikom, ki je predpisal določene medicinske terapije. Pri nas se posta poslužuje vedno več ljudi različnih poklicev.

 

Spremembe terjajo čas in energijo, da jih izpeljemo. Kako jih spraviti v življenje?

Želja po spremembah pri posameznikih je odraz splošnega vzdušja naše družbe, v kateri so mnogi apatični in se v svojem razvoju ustavijo. Ko se ljudje izobrazijo, dobijo službe, si ustvarijo družine, običajno obstanejo v nekem navideznem lagodju. Menim, da mora človek ohraniti sanje, igrivost, vizijo, veselje do življenja in željo po notranjem zadovoljstvu, ki ga dosega z neprestanim prizadevanjem na vseh področjih delovanja. Za posameznikov napredek ravno tako ni najbolje, da se vse njegove misli vrtijo zgolj okrog prehrane, gibanja, zdravega načina življenja. Vsak mora biti vključen v napredek družbe ter s svojimi danostmi, darovi, prispevati k izboljšanju družbe in ne samo kritizirati stanje, kakršno je in ne le »čakati odrešenika«, ki bo rešil naše zdravje, našo družino, našo družbo, našo politiko. To pa zahteva veliko samodiscipline in tvornega delovanja. Ko začutimo prve sadove, to postane užitek in ne ločujemo več, kje je meja med službo, med hobijem… Srečen sem, da mi je bilo dano z lastnim prizadevanjem splezati iz ustavljenih okvirov. Z zadovoljstvom opazujem, ko to uspeva tudi drugim. Več kot ustvarjaš pozitivne energije, več je prejemaš nazaj. Izboljša se vzdušje, izboljšajo se partnerski odnosi, ki so temelj dobre družine, skratka vse je na višji frekvenci. Kjer je volja, je tudi pot.

 

 

Maj, 2012