V prvih šestih mesecih dobijo dojenčki dovolj hranil že samo iz materinega mleka ali prilagojenega mleka. V drugi polovici prvega leta pa postanejo pomembna tudi žita, sadje in zelenjava ter meso in ribe. Opazno stalno večanje telesne teže in zadovoljen otrok sta najboljši pokazatelj, da je otrok zdrav in se dobro počuti.

Avtor: Maja Kos

Temelje otrokove zdrave prehrane bi morali določiti, še preden se otrok rodi. Ga boste dojili ali hranili s stekleničko? Kako boste dopolnjevali in kasneje nadomestili svoje mleko? Kdaj in kako boste pričeli z uvajanjem goste hrane in kravjega mleka, …

Zaradi sodobnih spoznanj so se nasveti o prehrani v zadnjih letih precej spremenili. Poskušajte se ravnati po njih, a tako, da jih boste prilagodili potrebam svojega otroka. Te pa se bodo spreminjale z rastjo otroka.

Kako zelo je prehrana pomembna v prvem letu življenja, nam pove podatek, da dojenček v prvih petih do šestih mesecih svojo težo podvoji, do prvega leta pa potroji. Ob tem se intenzivno razvija njegov imunski in živčni sistem, zato potrebuje poleg zadostne količine hranil tudi njeno optimalno sestavo.

Obdobje od rojstva do 4. meseca                                    

Glavna in edina dojenčkova hrana je materino ali prilagojeno mleko.

Dojenje

Novorojenčka hranimo 8- do 12-krat na dan oziroma vedno kadar je lačen. Od petega tedna do treh mesecev starosti se število obrokov postopno zmanjšuje, prav tako se krajša dojenje samo, ki traja v začetku od 20 do 30 minut. Materino mleko ima številne prednosti in je v prvih mesecih najboljša izbira. Vsebuje vse potrebne hranljive snovi v idealnem medsebojnem razmerju in lahko prebavljivi obliki, je bogat vir zaščitnih snovi, ki varujejo dojenčka pred različnimi okužbami, redko povzroča alergije, driske ali zaprtje ter uspešno preprečuje bolezni dihal in razvoj debelosti. Je poceni in vedno pri roki, dojenje samo pa daje otroku občutek varnosti in ugodja.

Hranjenje po steklenički

Prilagojeno mleko je prilagojeno potrebam dojenčka in se skuša po sestavi kar najbolj približati materinemu mleku. Pri pripravi upoštevajmo navodila proizvajalca in poskrbimo za higieno. Novorojenček potrebuje 60-120 ml prilagojenega mleka vsake 2-4 ure. Količino postopoma povečujemo, saj 4-mesečni dojenček že popije 750-1050 ml mleka na dan.

Zakaj kravje mleko ni primerno?

Polnomastno mleko in druge izdelke iz kravjega mleka lahko začnemo dojenčku dajati šele po prvem letu starosti. Kravje mleko je težko prebavljivo, vsebuje preveč beljakovin, kalcija, fosforja, natrija, klora in kalija ter premalo vitamina C, vitamina E, železa, bakra in esencialnih maščob. Raziskave kažejo, da presežek beljakovin in mineralov obremenjuje dojenčkova ledvica, lahko povzroči dehidracijo in celo manjše krvavitve v želodcu in črevesju ter vodi do izgubljanja železa (anemije). Poleg tega so nekateri dojenčki alergični na kravje mleko. Zato kravjega mleka tako majhnemu otroku ne bi smeli dajati. Bolje je, da uporabljamo prilagojeno mleko, ki ni izdelano na osnovi kravjega mleka.

Obdobje od 5. do 8. meseca

Materino mleko ali prilagojeno mleko je še vedno glavna hrana na jedilniku vašega dojenčka. Če je zadovoljen in zdrav, pridobiva telesno težo in normalno spi, ni vzroka, da bi uvedli druge vrste hrane. Če pa se nam zdi, da je zelo lačen, da malo spi in ponoči zahteva več obrokov, je to lahko znak velike spremembe – uvajanje goste hrane. Zapomniti pa si moramo, da dojenčkov jok ne pomeni vedno lakote, zato nikar ne hitimo preveč! Gosta hrana lahko namesto mirnega spanca povzroči precej težav, kot so davljenje, alergije in prebavne težave.

Kdaj je dojenček pripravljen na prve žličke goste hrane?

Dojenček je pripravljen na prve žličke goste hrane, ko:

• drži glavico trdno pokonci in sedi brez pomoči,
• izgine refleks potiskanja jezička iz ust,
• odpre usta, kadar mu ponudimo hrano in je sposoben umakniti spodnjo ustnico navzdol, da lahko zajame hrano z žličko,
• obdrži del hrane v ustih in jo tudi pogoltne ter
• kaže zanimanje za hrano npr. tako, da grabi z rokami po hrani, ki jo vidi.

Nove jedi uvajamo na jedilnik postopoma in s tem dojenčku omogočimo, da se dodobra spozna z novim živilom. Prva novost na dojenčkovem jedilniku naj bo riž, ki ne vsebuje glutena, ima blag okus in redko povzroča alergije. Mešana prehrana se lahko začne tako, da otroku damo nekaj čajnih žličk žit za dojenčke, ki jih pripravimo z vodo, prilagojenim mlekom ali mlekom, ki si ga iztisnemo iz dojk. Hrana po žlički naj bo le dodatek in ne nadomestilo materinega ali prilagojenega mleka. Sledijo temeljito prekuhane, poltekoče jedi blagega okusa, kot so krompir, korenček, bučke, pesa, …, ki jih dojenček brez težav zaužije.

Prehranski strokovnjaki priporočajo, da dajemo prednost zelenjavi in šele kasneje dojenčku ponudimo sadje, saj bo po sladkem sadju zelenjavo pogosteje zavračal. Doma pripravljeni hrani za dojenčka nikoli ne dodajamo soli, sladkorja, maščobe ali medu, saj se dojenčkov okus razlikuje od našega. Brez strahu za otrokovo zdravje lahko uporabimo industrijsko pripravljene jedi za dojenčke, ki so podvržene strogemu nadzoru, a so tudi dražje.

Obdobje od 9. do 12. meseca

Dojenček postaja enakopraven član družine. Nepogrešljiva otroška oprema, ki nam bo služila dalj časa, je otroški stolček za hranjenje. Dojenček se tako prilagaja hišnemu redu, z zanimanjem opazuje ostale družinske člane pri hranjenju in po svojih močeh sodeluje tudi sam. Dojenčku lahko pri osmih mesecih starosti ponudimo meso, ribe, jajčni rumenjak, celo jajce pa šele po dopolnjenem letu starosti. Žitaric, ki vsebujejo gluten (kruh, pecivo, …) naj ne bi užival pred šestim mesecem. Čeprav dojenček pred prvim letom naj ne bi užival kravjega mleka, ga lahko uporabljamo kot dodatek npr. pri pripravi pire krompirja, dovoljeni so tudi polnomastni mlečni izdelki, npr. sir blagega okusa, jogurt, skuta.

Poleg okusnih jedi, prilagojenih otrokovi starosti, okusu in prehranskim veščinam, poskrbimo tudi za varnost. Hrenovke v črevu, ribe s kostmi, neolupljeno jabolko, rozine, grozdje, pokovka, lešniki, orehi, večje rezine surovega korenja, trdi bonboni, sadeži s semeni, košči žilavega mesa, čips, … lahko obstanejo v otroškem grlu. Ne hranimo dojenčka, kadar leži, se igra, joka ali smeji. Seznanimo ga z najrazličnejšimi vrstami hrane, tako po barvi, vonju, teksturi in okusu, vendar ga z njo ne silimo, saj nam že zelo majhen otrok lahko jasno pokaže, kdaj je sit!