Avtorica: Katja Štucin
Neko splošno priporočilo je od 2 do 3 litre vode na dan, vendar je to ‘pravilo’ treba prilagoditi posameznikom. V vročih dneh ali ko smo zelo športno aktivni, je seveda treba spiti ustrezno več. Prav tako naj opozorim, da starejši ljudje zelo pozno zaznajo svojo žejo, zato morajo biti na pitje toliko pozornejši oziroma toliko bolj misliti na to, da pijejo dovolj. Glede otrok težko dam številko, saj je razlika med eno- ali 12-letnikom velika, pomembno pa je, da ima otrok vodo vedno na razpolago (npr. na izletih). Načeloma otroci žejo dobro čutijo in hitro prosijo za tekočino, v zelo vročih dneh pa ne škoduje, če jim jo tudi ponujamo. Seveda velja, da naj sladkih pijač otroci (prav tako pa tudi odrasli) ne bi pili prav pogosto, pijejo naj vodo ali nesladkan čaj.
Načeloma pri zdravem organizmu do tega ne pride, razen če bi res zelo pretiravali, saj imajo naša telesa dobre mehanizme za ohranjanje ravnovesja in ustrezno poskrbijo za izločanje vode. Poznamo tudi psihiatrične primere, ko ljudje popijejo 10 litrov dnevno, pa to telo prenese. Drugače pa je seveda pri bolnem telesu, predvsem pri srčnih težavah, ko srce ne more črpati vse te tekočine in ta začne zastajati v telesu, predvsem v nogah in v pljučih, kjer lahko povzroči težave z dihanjem. Prav tako je potrebna previdnost pri določenih boleznih ledvic. V določenih primerih pri zaužitju velikih tekočin lahko pride tudi do tako imenovanih elektrolitskih motenj, ko se porušijo elektroliti (npr. kalij, natrij) v telesu, kar lahko privede do motenj ritma srca. Če ste zdravi in popijete od 2 do 3 litre vode na dan, v vročih dneh lahko tudi več, in zraven normalno jeste, je skrb odveč.
Kot rečeno, pri zdravem organizmu težko opredelimo točno številko oziroma je ta visoka. Pri omenjenem primeru je najverjetneje šlo za veliko izgubo vode s potenjem pri telesni aktivnosti, ko se ne izloča le voda, ampak tudi elektroliti. V takih primerih je potrebno tekočino nadomeščati z izotoničnimi napitki, da nadomestimo tudi izgubljene soli, itd. Če pa nadomeščamo samo vodo, pride do porušenja elektrolitskega ravnovesja, kar opisujete vi.
Kdor že vse življenje malo pije ali obratno, se seveda težko prisili v neko veliko spremembo. Vprašanje pa je tudi, ali je to sploh smiselno. Vsak se odloča zase, najbrž pa ne škodi, če imamo malo v mislih priporočila, predvsem v vročini in pri telesni aktivnosti.
Ne, velja pa, da je pri intenzivnejši dolgotrajni aktivnosti potrebno zaužiti izotonične napitke, ki vsebujejo elektrolite. Velja za večurne aktivnosti, ne za denimo rekreativen enourni tek ali sprehod.
Seveda ni priporočljivo, da bi samo dvakrat na dan spili po en liter vode, ni pa potrebno, da si tekočino doziramo natančno po urah ali podobno. Tudi če nekaj ur pozabimo piti, lahko nato denimo spijemo pol litra, če smo seveda zdravi.
Tako je, glavobol, pogosto znižan krvni tlak in posledično vrtoglavice in omotičnost so težave, ki jih lahko doživimo zaradi dehidracije. Imamo pa tudi suha usta in suho kožo. Urin postane temen. Če bi brez vode vztrajali dolgo, bi s tem tudi ogrozili delovanje ledvic, v skrajnih primerih pride še do mišičnih krčev, bruhanja, motenj vida in podobno. Starejši ljudje so pogosto tudi zaprti, ker v blatu preprosto ni dovolj vode. Majhni otroci – to včasih vidimo pri hudih driskah in bruhanju – postanejo apatični, zaspani in slabo odzivni na dražljaje.
Najpogosteje nas lahko na dehidriranost opomni to, ko ugotovimo, da že nekaj ur nismo urinirali, kasneje pa tudi vse zgoraj našteto.
Pivo sicer nekateri priporočajo, ker ima ugodno elektrolitsko sestavo, podobno kot kri, tako da športnikom pomaga nadomestiti s potenjem izgubljene elektrolite, vendar pa je vsak alkohol diuretik, torej poveča izločanje urina in s tem dodatno izgubljanje vode.
Z dihanjem jo izgubljamo zelo veliko. Spomnite se recimo, kako vlažen zrak je lahko zjutraj v sobi, če v njej spi več ljudi. Sicer pa jo izgubljamo še s potenjem, pa tudi z blatom.
Diuretiki so zdravila, ki povečajo izločanje vode prek ledvic. Zdravniki jih predpišemo, kadar je treba pomagati telesu odvajati vodo, največkrat pri srčnem popuščanju, ko voda ostaja v telesu. Sicer pa tudi v različnih drugih primerih, ko je denimo v telesu presežek določenih elektrolitov ali podobno.
Odgovor je zagotovo – voda. Trik pa morda ta, da imamo vedno pri sebi, v torbici, avtu, službi, itd., steklenico z vodo. Vsekakor ni potrebno, da je ta kupljena, saj imamo pri nas kakovostno vodo! Torej bo najboljše, če si jo dotakamo kar iz pipe. Nimajo namreč povsod te sreče, da je voda iz pipe varna in dobra.