Iščite po prispevkih
Avtor: Alja Gogala
Naše telo ima ustrezne varovalne, razstrupljevalne mehanizme. Procesa zastrupljevanja in razstrupljevanja telesa v zmernem življenju potekata sočasno. Če varovalni mehanizmi delujejo normalno, ne občutimo težav. Pri pretiravanju pa se toksini v telesu kopičijo hitreje, kot jih je telo sposobno izločiti. V zimskem obdobju se strupi seveda hitreje nabirajo, kot jih uspemo odvajati. Manj časa preživimo v naravi, ker je dan krajši in je vreme slabše, hkrati pa je v tem obdobju tudi več praznikov. S hrano ustvarjamo več energije, s tem pa tudi več odpadnih snovi.
»Zastruplja nas tudi povsem zdrava hrana.«
Tudi če bi živeli v povsem čistem okolju, brez strupov iz okolja, bi se postopno zastrupljevali, saj odpadne snovi nastajajo v procesu presnove hrane. »Zastruplja« nas tudi povsem zdrava hrana, če je uživamo preveč, če je enolična in z njo ne dobimo vseh snovi za pravilno delovanje telesa. Tu so še pesticidi v hrani, aditivi, alkohol, ocvrta hrana, klorirana voda, nekatera zdravila, mamila in tudi stres.
Tudi brez zdravnika in analize urina lahko sami opazimo znamenja zastrupljanja telesa, kot so glavobol, omedlevica, alergije, prebavne težave, kolcanje, izpuščaji, solzne ali srbeče oči, lepljive veke, nespečnost, zamašen nos, zvonjenje v ušesih, napadi kašljanja in obilno nastajanje sluzi. Lahko se tudi prekomerno znojimo, imamo nepravilen srčni ritem, okorele ude, težave pri sprejemanju odločitev, jecljamo in se zatikamo pri govorjenju. Lahko se soočamo tudi z nihanjem razpoloženja in napadalnostjo. Vse to so sicer znamenja tudi drugih, lahko celo hudih bolezni, kar zdravijo zdravniki. Toda če uporabimo »zdravo pamet«, zlahka razumemo, da smo za slabo počutje krivi sami, še posebej, če pretirano uživamo alkohol in kadimo. Po pitju imamo sicer »mačka«, ker se alkohol spreminja v toksin in nas zastruplja. Vendar »maček« kmalu mine, ker v telesu poteka tudi proces razstrupljevanja.
Namen čiščenja telesa je razstrupljevanje posameznih organov in telesa kot celote. Želimo pomagati prebavnim organom, želodcu in vranici ter drugim izločilom, jetrom, ledvicam, pljučem in koži. Hkrati se z razstrupljanjem okrepijo tudi drugi organi. Po razstrupljevanju telesa boljše in hitrejše mislimo, več vzdržimo in se lažje gibamo, boljše spimo, imamo tudi lepšo kožo, bolj živahen krvni obtok in več volje.
»Post ni stradanje.«
Postno čiščenje poznajo vse kulture, tudi najstarejše. Vendar post ni stradanje in tudi med postenjem moramo skrbeti za uravnotežen vnos snovi v telo. Post lahko štejemo kot odrekanje odvečni mesni hrani za pravilno delovanje organov. Večkrat slišim, da ljudje od vsakodnevne prehrane »skočijo« neposredno v postenje, pri čemer uživajo presno zelenjavo in sadje ali pijejo samo sokove. Ker smo zaradi zime in strupov, ki so se nabrali, oslabljeni, tako početje ni pametno, saj se bomo še slabše počutili in bomo brez volje do dela. Če se lotimo presne prehrane nepremišljeno, bomo takoj sprostili strupe iz jeter in jih poslali v izločevalne organe, v limfni sistem, črevesje in kožo. Ker ti organi niso pripravljeni, niso sposobni odstraniti tolikšne količine strupov. Telo takoj odgovori v obliki »krize«, ki večino prisili, da preneha s takšno obliko postenja.
Včasih strogi post ni bil težava, saj je bila hrana bolj bogata s hranilnimi snovmi, z vitamini, minerali, aminokislinami in encimi, zato je bilo telo bolj pripravljeno na postenje. Današnja industrijsko predelana hrana je pomanjkljiva in neuravnotežena, bogata z nasičenimi maščobami, kar ob krhkem imunskem sistemu zaradi preobilice stresov in hitrega življenja oslabi delovanje razstrupljevalnih organov. Postenje je torej treba prilagoditi današnjemu času. Post pa seveda ni za vsakogar. Sposobnost izločanja strupov se od človeka do človeka razlikuje in je odvisna od starosti, prehranskih navad, dela, ki ga opravlja in številnih drugih dejavnikov. Normalno vsakodnevno razstrupljanje telesa je seveda nujno za vse in poteka kot del normalnega življenjskega procesa. Toda načrtno razstrupljanje, ki se ga običajno poslužujemo po praznikih in preobilni hrani, ni priporočljivo za bolnike, starejše, slabotne, nosečnice in otroke.
Razstrupljanje je še zlasti priporočljivo ob preobremenitvah prebavnega trakta, kar se kaže kot prebavne težave. Tedaj nas telo že samo opozori, da je dobro narediti dan ali dva premora, se postiti, da razbremenimo telo. Vendar tak post ne sme biti skrajno omejevalen. Še vedno moramo uživati dovolj tekočine, zlasti vodo. Včasih je dobro uživati lahke jedi, ki ne obremenjujejo telesa, juhe, prežganke in podobno. Razstrupljanje je priporočljivo po praznični preobilici, pa tudi spomladi.
Učinkovito razstrupljanje poteka v treh stopnjah. Cilj prve stopnje je pomagati prebavilom, da čim bolj učinkovito vsrkajo hrano. Tu pomagamo želodcu in vranici ter nadziramo krvni sladkor. Cilj druge stopnje je izločiti strupe iz črevesja in obnoviti sluznico črevesja ter pospešiti prehod hrane skozi debelo črevo in čistiti limfni sitem, kri, želodec in črevesje. Cilj tretje stopnje je razstrupljevanje v jetrih in ledvicah ter končno izločanje vseh strupenih snovi iz telesa. Na vsaki stopnji moramo vztrajati vsaj nekaj dni, tako da celoten proces razstrupljanja organizma zaključimo v približno enem tednu. Razstrupljevalna prehrana mora biti prilagojena posamezniku, njegovi teži, poklicu, starosti, stanju telesa in navadam.