Medtem ko berete, ste morda še vedno sredi praznikov. Prijetno dišeče pojedine, sladice, sladke pijače in alkohol. Užitek, ki se lahko sprevrže v prenajedanje s hrano, ki pa ni več tako zelo prijetno. Predvsem pa niso prijetne posledice teh naših malih orgij – pridobljeni kilogrami, napihnjenost, občutek teže v želodcu, utrujenost, morda tudi bolečine v želodcu, žolčniku … Zato si le privoščimo, a mislimo tudi malo naprej, ko bo treba izgubiti pridobljeno in nadoknaditi izgubljeno.

Avtorica: Adrijana Gaber

Vsemu temu pa se lahko pridruži tudi psihološki občutek slabe vesti, obtoževanje samega sebe, občutek krivde. Vse to nas vodi v slabo samopodobo, ki pa nam kvečjemu škodi, saj slabi občutki glede sebe še bolj lahko vodijo v prenajedanje. Pomembno je, da se znamo ustaviti in narediti načrt, kako bomo spet postavili stvari na svoje mesto.

Pri tem nam bo pomagalo, če bomo hladilnik in shrambo izpraznili vseh ostankov prazničnih jedi – zamrznimo jih ali oddajmo. Tako izpraznjen hladilnik nato ponovno napolnimo, a tokrat le z zdravo hrano. Naš jedilnik naj od zdaj naprej vključuje pet porcij sadja in zelenjave. Tako bomo zaužili dovolj vitaminov, antioksidantov in vlaknin. S tem se bo naš metabolizem pospešil. Tudi pri sadju bodimo previdni: izbirajmo med tistimi, manj sladkimi sadeži: grenivka, limone in pomaranče. Večerjo naj sestavlja zelenjavna jed ali pusto meso.

Glede pijače pa: pozabimo na sladke pijače in alkohol. Z njimi namreč vnašamo nepotrebne dodatne kalorije. Kozarec vina ima 320 kalorij, pol litra piva pa 180. Preklopimo na pitje vode, ki naj postane naša zdrava spremljevalka in zaveznica. Namesto soka pijmo pravi čaj in kavo, vendar tudi s tem ne pretiravajmo. Dve do tri skodelice na dan bo dovolj. Oba vsebujeta antioksidante in pospešujeta presnovo. Seveda pa ne dodajamo smetane ali sladkorja.

Zelo koristno je tudi prehranjevanje v več manjših obrokih. S tem preprečimo napade lakote in pospešimo metabolizem, saj organizma ne stradamo. Naša hrana je lahko tudi začinjena, saj nas bodo močni okusi prej nasitili in ogreli, poraba kalorij pa se bo s tem povečala.

Ko nas vseeno zamika, da bi si privoščili sladko hrano, se spomnimo na to, da bo občutek minil. »Zasvojenost« s sladkim traja le nekaj dni, potem zbledi.

Bodimo prizanesljivi do sebe

Dovolimo si tudi majhne prekrške, ki nam bodo pomagali pri tem, da se bomo držali našega načrta. Stres nam pri tem ne bo pomagal, zato se raje sprostimo. Zanimiva je povezava stresa in kopičenja maščobe v telesu. Naše telo je naravnano tako, da se v stresu odzove z izločanjem kortizola, hormona, ki povzroči, da gre hrana, ki jo zaužijemo, v zaloge maščob. Odziv še iz tistega obdobja, ko je bilo hrane malo in si je bilo treba zanjo posebej prizadevati ter je stres pomenil stradanje.

Pri ponovnem navajanju na zdravo prehrano nam bo bistveno v pomoč gibanje, ki ga uvedemo v svoj vsakdan. Vsak dan se vsaj pol ure zmerno telesno migajmo. Vaje za moč pa pripomorejo h krepitvi mišic. Učinek je tako dvojen, saj z več mišicami porabimo tudi več kalorij. Trenirajmo toliko, da se ob tem še počutimo dobro. Nič ne pomaga, če nam začetna dobra in močna volja kmalu splahni, ko so bolečine v mišicah prehude.

Ljudje s prebavnimi težavami in boleznimi

Ljudje, ki imajo težave s prebavili ali alergije, preobčutljivostne reakcije na hrano ali kakšne druge težave in bolezni, pa morajo biti med prazniki še posebej previdni glede tega, kaj in koliko dajo v usta. Najbolje bi bilo, da bi bila njihovo prehranjevanje čim bolj podobno dieti, ki se je morajo držati.

Hemoroidi

Hemoroidi so nabrekle vene v bližini anusa. V normalnem stanju so napolnjeni s krvjo, ki deluje kot čep in blaži različne pritiske, na primer ob kašljanju, ter tako preprečuje neželeno izgubo blata ali plinov. Med izločanjem blata so hemeroidi stisnjeni in to pospeši praznjenje. Če hemoroidi delujejo normalno, so brez simptomov. Težava nastane, ko obstaja poškodba na njihovi strukturi ali ko pride do spremembe njihove normalne funkcije. Simptomi so lahko različni: pekoč občutek, krvavitev, srbečica, različne stopnje prepuščanja mukusa (sluzi), blata ali plinov prek anusa, nelagodje in bolečina.

Premajhen vnos tekočin je dokazano povezan z zaprtjem in nezmožnostjo odvajanja blata. Povečan vnos vlaknin pa je prav tako povezan s povečano pogostostjo odvajanja in volumnom blata. Prehrana z visokimi vsebnostmi vlaknin zmanjšuje težave, ki nastopajo pri hemoroidih: krvavitve, bolečine in prolapsi (povešenje oz. popuščanje rektalnih mišic).

Povečan vnos nezdrave hrane vsekakor vpliva na poslabšanje stanja hemoroidov, če jih imamo. Kot rečeno, prehrana s premalo vlakninami lahko povzroči zaprtje, prav tako je potrebno zadostno uživanje tekočine, predvsem vode ali nesladkanih čajev. Če imamo tovrstne težave, je najbolje, da po praznikih čim prej spet preidemo na zdravo prehrano.

Celiakija

Celiakija je kronična sistemska avtoimunska bolezen, ki najpogosteje prizadene tanko črevo in se pojavi zaradi preobčutljivosti na gluten. Gluten so proteini v pšenici, podobni proteini pa so tudi v drugih žitaricah: ječmenu, rži, piri in ovsu. Gluten lahko povzroči okvaro sluznice tankega črevesa, zaradi tega se zmanjša funkcija črevesa in nastanejo motnje v absorpciji hrane. Bolniki imajo zaradi tega prebavne motnje, velikokrat pa pride tudi do pomanjkanja osnovnih sestavin hrane, kot tudi do pomanjkanja mineralov in vitaminov. Pogosto so prizadeti tudi drugi organski sistemi, saj je celiakija bolezen, ki prizadene celoten organizem in se kaže s številnimi resnimi zapleti.

Potrebna je torej dieta z brezglutensko hrano. Na trgu je danes veliko izdelkov z brezglutensko hrano, a če smo med prazniki »grešili«, smo jih morda začasno prezrli. Čim prej torej spet na pravo dieto, ki bo vzpostavila ravnovesje v črevesju.

Preberite tudi prispevek: Celiakija – neprepoznana lahko ogrozi življenje – ABCzdravja

Alergije na hrano

Alergija na hrano je najpogostejša v otroški dobi in kar 5–10 % otrok naj bi bilo preobčutljivih vsaj na eno vrsto hrane. Pri otrocih alergije običajno izzvenijo med drugim in četrtim letom starosti. Pri odraslih alergije na hrano niso tako pogoste, pojavljajo se v dveh odstotkih. Odrasli so lahko preobčutljivi za različne vrste sadja in zelenjave, školjke, rakce in oreščke.

Bolezenski simptomi in znaki so posledica imunskih dogajanj v telesu. V otroški dobi se prizadetost kože najpogosteje kaže kot atopijski dermatitis, dokler se iz diete ne izloči kritično hranilo. V odrasli dobi pa se lahko pojavlja na različne načine. Simptomi lahko nastanejo v različnih organih: na koži kot koprivnica, srbeča koža, otekanje, rdečica; v prebavilih kot krči v trebuhu, bruhanje, driske; v dihalih se kažejo kot kihanje, zamašen nos in oteženo dihanje.

Lahko pa se pojavi hujša alergijska reakcija, ki prizadene celoten organizem. Težave nastopijo že v nekaj minutah oziroma urah po zaužitju alergena. Pri hujših oblikah alergije se tako pojavijo še dušenje, padec krvnega tlaka, šok ter izguba zavesti.

Psevdoalergije in histamin

Histamin je biološka snov, ki se nahaja v mnogih živilih. V telesu, zlasti v črevesni sluznici, imamo poseben encim, ki omogoča razgradnjo histamina, imenuje se diaminooksidaza (DAO). Ta encim torej omogoča, da s hrano zaužiti histamin razpade in se ne zadržuje v telesu. Nekateri ljudje imajo prenizko raven DAO v črevesu in krvi, zato je v telesu preveč histamina in posledica so simptomi, ki so podobni histaminskim pojavom pri pravi alergiji. Bolezen se imenuje histaminska intoleranca (HIT). Ti simptomi se največkrat pojavijo po zaužitju hrane, ki vsebuje velike količine histamina že v svoji naravni sestavi.

Kako se kažejo učinki histamina? Lahko pride do razširitve žil. Posledica je pordelost, lahko znižanje krvnega tlaka, glavoboli, tudi ciklični ob menstruacijah. Značilna je tahikardija ali pospešen srčni utrip, kar čutimo kot razbijanje srca, lahko ga spremlja tudi omotica. Pride lahko do oteklin sluznic ali kože, povečane prepustnost žil – zato se spet pojavi otekanje –, nahod in kihanje, prihaja pa lahko tudi do srbenja kože, sluznice v nosu in v očeh. Neredko se pojavi krč gladkih mišic v črevesju – to ima za posledico močno bruhanje, napenjanje, krče v trebuhu, drisko in dušenje, podobno kot pri astmi.

Psevdoalergijo povzročajo živila, bogata z amini, ki vsebujejo veliko histamina, npr. sveže jagode, rdeče vino, nekateri siri. Najpogostejši psevdoalergeni v hrani so še aditivi, konzervansi ter barvila. Med konzervansi predvsem sulfiti v krompirjevih izdelkih in suhem sadju, nitriti v siru, klobasah in prekajenem mesu, benzoati v ribjih konzervah, sladkarijah, omakah in jogurtu, eritrozin v sladoledu in konzerviranem sadju, azorubin in amarant v praških za puding in v sladicah.

Mleko – za nekatere vir težav

Poznamo dve vrsti preobčutljivosti na določeno živilo: alergija in nealergijska intoleranca ali preobčutljivost. Pri alergiji gre za prekomeren odziv imunskega sistema na določeno beljakovino v hrani. Telo jo napačno prepozna kot nevaren tujek, zato sproži nastanek protiteles proti njej, to pa vodi v pojav značilne alergijske reakcije. Pri intoleranci pa simptomi niso posledica delovanja imunskega sistema. Ena najpogostejših preobčutljivosti je na mleko in mlečne izdelke.

Kakšni so simptomi? Pojavijo se bolečine in krči v trebuhu, slabost in bruhanje, driska, izpuščaji na koži, srbečica in rdečica kože, otekanje ustnic, jezika, neba, žrela ali grla ter oteženo dihanje. Simptomi lahko nastanejo takoj po zaužitvi, včasih pa tudi šele več ur kasneje. V večini primerov so sicer blagi, a so možne tudi težje alergijske reakcije. Pri alergiji na kravje mleko se temu moramo izogibati in ga nadomestiti s sojinim, riževim, mandljevim ali drugim podobnim mlekom. Posebno pozornost je treba nameniti tudi alergenom, skritim v hrani. Mlečne beljakovine so lahko tudi v mesnih izdelkih (npr. paštetah, hrenovkah, salamah, klobasah), kruhu, omakah in drugih pripravljenih jedeh, zato pred nakupom vedno dobro preberimo deklaracijo.

Laktozna intoleranca

Pri laktozni intoleranci gre za pomanjkanje laktaze. To je encim, ki v prebavilih zdravega človeka razgrajuje laktozo (mlečni sladkor) na manjše molekule, te pa se nato prek črevesne stene absorbirajo v kri. Pri bolnikih z laktozno intoleranco nerazgrajena laktoza zastaja v črevesju, kjer nase veže vodo, zato blato postane mehkejše – pojavi se driska. Poleg tega začnejo neprebavljeno laktozo deloma razgrajevati črevesne bakterije. Pri tem nastajajo plini, kar se občuti kot napihnjenost in napenjanje. Izraženost težav pa je odvisna tudi od tega, kako izrazito je pomanjkanje laktaze. Nekateri imajo težave že pri manjši količini zaužitega mleka, medtem ko lahko drugi brez težav popijejo kozarec mleka ali pojejo kos sira, skute ali čokolade. Simptomi se lahko pojavijo šele več ur po zaužitju mleka ali mlečnih izdelkov, zato bolniki včasih ne opazijo povezave med svojimi težavami in uživanjem mleka.

ABC

A Uživajmo dovolj vlaknin in tekočine.

B Celiakija je avtoimunska bolezen, ki se pojavi zaradi preobčutljivosti na gluten.

C Laktozna intoleranca ni enaka alergiji na mleko.