Maščob je več vrst in medtem ko so nekatere nepotrebne (nasičene maščobe in trans maščobe) in lahko celo zelo škodljive, so druge nujno potrebna hranila (esencialne maščobne kisline). Naše telo je sestavljeno iz več deset miljard celic in vsaka od teh je obdana z maščobnim dvoslojem. Brez esencialnih maščobnih kislin zato naši možgani ne morejo delovati optimalno, naš vid peša, imunski sistem ne more zgraditi osnovnih obrambnih elementov in ne moremo uporabljati lipidotopnih vitaminov A, D, E in K.

Avtor: dr.Polona Prohinar

Dnevno naj bi zaužili eno tretjino nasičenih, tretjino mono-nenasičenih in eno tretjino poli-nenasičenih maščobnih kislin. Nasičene in mono-nenasičene maščobne kisline niso esencialne. Naše telo jih ne potrebuje, lahko pa jih uporabi za energijo. Poli-nenasičene maščobne kisline so esencialne, ker jih naše telo ne more zgraditi iz drugih osnovnih gradnikov.

Dve osnovni poli-nenasičeni maščobni kislini sta linoleična kislina (omega-6) in alfa-linolenska (omega-3). Večina ljudi ima pomanjkanje tako omega-6 kot omega-3 maščobnih kislin, a še bolj zakrbljujoče, zaradi načina modernega prehranjevanja, je vedno več ljudi s preveliko količino nasičenih in premajhno količino omega-3 maščobnih kislin. Polinenasičene maščobne kisline so namreč neobstojne in jih je v predelani hrani le malo ali nič.

Nujno potrebne

Linoleična kislina (omega -6) se v telesu pretvori v gama-linoleično kislino (GLA). Najboljša vira te sta svetlinovo olje in olje borage (je to slovenski izraz?). GLA se v telesu uporablja za nastanek arahidonske kisline, ki je pomemben gradbeni element v možganih. Prav tako iz GLA nastane dihom-gama-linolenska kislina (DGLA), iz te pa zelo pomemebni prostaglandini tipa 1 (PGE1). Ti so nujni za preprečevanje krvnih strdkov, sproščanje krvnih žil, nižanje krvnega pritiska, zmanjšujejo vnetje in bolečino, in opravljajo še mnoge druge pomembne funkcije.

Omega-3 maščobne kisline so še bolj nenasičene in nagnjene k oksidaciji in drugim spremembam, zato jim je nujno posvečati posebno pozornost pri načrtovanju prehrane. Alfa-linolenska kislina (omega-3) je osnova za eikozapentaenoično (EPA) in dokozaheksaenoično kislino (DHA). EPA in DHA sta osnovi za zelo pomembne proti-vnetne prostaglandine tipa 3 (PGE3). Ti so nujni za normalno delovanje možganov, vida, učenja, koordinacije in za dobro razpoloženja. PGE3 tudi zmanjšujejo strjevanje krvi, uravnavajo nivo krvnega holesterola in drugih maščob, omogočajo normalno delovanje imunskega sistema in zmanjšujejo vnetje.

Posebej pomembne pri razvoju otrok

Dolgoverižne poli-nenasičene maščobne kisline (DHA, EPA), ki so pomemben strukturni del možganskih celic (DHA), so še posebej pomembne pri razvoju otrok. Nizke količine esencialnih maščob so povezane z nizko mentalno sposobnostjo (inteligenco? – primernost izraza). Pri tem igra zelo pomembno vlogo dojenje, saj je materino mleko izredno dober vir DHA. Ker je pretvorba iz osnovnih gradnikov (alfa-linolenske kisline) precej neučinkovita (vsega 5%), je še bolj pomembno uživanje samih DHA in EPA. Dodajanje DHA in EPA se uspešno uporablja pri otrocih s težavami kakršne so disleksija, agresija, motnje razpoloženja, depresija. Dodajanje med nosečnostjo in dojenjem prav tako pozitivno vpliva na razvoj otroka.

Pri prehranskih dodatkih, ki kot vir DHA in EPA navajajo ribje olje, je pomembno testiranje na težke kovine. Ustrezni prehranski dodatki z DHA in EPA nosijo posebno oznako, da ne vsebujejo težkih kovin. Prav tako je v nekaterih dodatkih vprašljiva obstojnost teh zelo nestabilnih dolgoverižnih maščobnih kislin.

Viri omega-3 maščobnih kislin:

Alfa-linolenska kislina: lan, bučne peške, orehi

EPA and DHA: losos, sardine, tuna, morske alge, jajca

Viri omega-6 maščobnih kislin:

Linoleična kislina: koruza, sončnična semena, sezam

GLA: svetlinovo olje, olje borage

Maj, 2010