Nenamerna izguba telesne teže je zahrbten proces, ki ima lahko pogubne posledice na naše zdravje. Vendar pozor, nenamerno hujšanje je pogosto znanilec resnega procesa v ozadju. Zato ne odlašajte z obiskom zdravnika, saj je treba vzrok nenamerne izgube teže jasno opredeliti in odkriti vzrok zanj.

Avtorica: Maša Robič, dr. med.

Kdaj k zdravniku?

Klinično pomembna izguba telesne teže je opredeljena kot izguba 4,5 kilogramov ali več kot 5 % telesne teže v 6–12 mesecih.

Izguba telesne mase v procesu staranja – normalne spremembe v telesni masi

V procesu zdravega staranja je opazen vrh telesne teže v 60. letu starosti, nato na splošno ostaja teža stabilna do 90. leta, ko začne upadati. Nasprotno delež mišične mase (puste telesne mase brez maščobe) začne upadati za 0,3 kg na leto v tretjem desetletju, upad se nato še povečuje z začetkom pri starosti 60 let pri moških in 65 let pri ženskah.

Pri zdravih starejših povečanje maščobnega tkiva uravnoveša izgubo puste telesne mase do zelo pozne starosti, ko se izguba maščobe in puste telesne mase zmanjšujeta sorazmerno. Za primerjavo se kalorični dnevni vnos 20- in 80-letnika razlikuje do 1200 kalorij na dan pri moških in do 800 kalorij na dan pri ženskah.

Zakaj pride do fiziološkega zmanjšanja občutka za lakoto?

Izguba telesne mase s starostjo je normalen proces, ki ga povezujejo z zmanjšanim občutkom za lakoto, ki je odraz zmanjšane telesne aktivnosti in izgube mišične telesne mase (zmanjšana mišična masa namreč zahteva manjše energijske potrebe).

Drug pomemben razlog za zmanjšane potrebe po hrani v starosti so tudi fiziološke spremembe čutnih zaznav, kot so upad vohalne in okušalne funkcije, zmanjšana učinkovitost žvečenja zaradi težav z zobmi, upočasnjena prebava, ki vodi k hitrejšemu občutku sitosti ter spremembe ravni hormonov, ki uravnavajo občutek za lakoto.

Vzroki za nenamerno izgubo telesne teže

Poleg fiziološke izgube teže v procesu staranja pa moramo imeti v mislih, da je nenamerna izguba telesne teže lahko znak za alarm in kazalec hude bolezni. Nekateri vzroki so značilnejši za starejšo populacijo, nekateri za mladostnike. Vendar pa večina vzrokov spada v eno od skupin štirih bolezni: rakave bolezni, metabolne bolezni, kronične vnetne ali infekcijske bolezni in duševne motnje.

V četrtini primerov je krivec nenamerne izgube telesne teže rakava bolezen, tretjina pripada organskim vzrokom (bolezen določenega organa), za drugo so odgovorne duševne motnje (npr. depresija), zdravila ali pa določenega vzroka ni možno odkriti. Težki časi svetovne gospodarske krize pa marsikoga spravijo na rob preživetja in nekateri ljudje si preprosto težko privoščijo hrano. Socialno-ekonomski vzroki zato ne smejo biti zapostavljeni.

Za boljši pregled so najpogostejši vzroki nenamerne izgube telesne teže predstavljeni v naslednji tabeli:

Najpogostejše rakave bolezni, ki so povezane z izgubo teže, so rak želodca, debelega črevesa in danke, rak jeter, malignom krvnega sistema (levkemija, limfom), rak pljuč, dojke, ginekološki rak, rak jajčnika, rak urinarnega sistema in rak prostate. Ob nenamerni izgubi teže moramo pomisliti na druge bolezni gastro-intestinalnega trakta: peptični ulkus želodca, kronična vnetna črevesna bolezen, zaprtost, motnje peristaltike. Infekcijske bolezni, ki lahko povzročijo hujšanje, so tuberkuloza, okužba z virusom HIV, parazitne ali glivične okužbe.

Prekomerno delovanje ščitnice (hipertiroza) zaradi bazedovke (gravesove bolezni), sladkorna bolezen, oslabelo delovanje nadledvične žleze so le nekatere metabolne bolezni, ki jih spremlja izguba telesne teže. Stranski učinek zdravil je lahko zmanjšan tek in posledično izguba telesne teže, ki je značilna za nekatera pomirjevala, nesteroidne antirevmetike (protibolečinska, protivnetna zdravila), antibiotike, metformin (za zdravljenje sladkorne bolezni), levodopo (za zdravljenje parkinsonove bolezni), nekatera zdravila proti depresiji ter druga zdravila.

Med drugim pa ne smemo pozabiti na motnje požiranja, bolezni zob oz. ustne votline ter nevrološke motnje (po možganski kapi). Predvsem mlada dekleta prizadenejo motnje hranjenja, kot sta anoreksija in bulimija. Nekateri zmotno menijo, da sta le modna muha, za kar so dekleta odgovorna sama. Vendar sta obe obliki motnje hranjenja resni duševni bolezni, ki zahtevata strokovno pomoč.

Vse več ljudi ima težave s previsokim krvnim tlakom, slednji pa je najpogostejši vzrok za kronično srčno popuščanje, ki vodi v kronično hujšanje. Tudi kronična obstruktivna bolezen, ki je posledica dolgoletnega kajenja, se lahko kaže z izgubo teže.

Učinki izgube telesne teže

Izguba telesne teže lahko zelo oslabi človeški organizem. Povezana je z različnimi škodljivimi učinki, vključno z oslabelim delovanjem imunskega sistema, zmanjšano zmogljivostjo, daljšim okrevanjem po bolezni in zapleti zdravljenja, slabšo kakovostjo življenja ter smrtjo. Ni presenetljivo, da je pri starejših pomembna izguba teže povezana s povečano smrtnostjo, ki lahko sega od 9 % do visokih 38 % od prvega leta do 2,5 leta po začetku izgubljanja telesne teže.

Razlikovati moramo med namerno in nenamerno izgubo telesne teže. Za izgubo telesne teže se lahko odločimo sami, zavestno. Tedaj je izguba telesne teže namerna in nadzorovana. Nenamerna izguba telesne teže pa je lahko posledica kompleksnejše bolezni, ki jo je treba opredeliti, preden postane tako velika, da ima nepopravljive posledice na naše zdravje.

ZANIMIVOSTI

• Podatki kažejo, da kar 8 % ljudi v ambulantah poroča o nenamerni izgubi telesne teže, od tega jih je 27 % starejših od 65 let.
• Pri četrtini ljudi, ki nenamerno hujšajo, vzrok za izgubo teže kljub obširni diagnostiki ni znan.
• Znano je, da imajo ljudje z znanim vzrokom za nenamerno izgubo teže slabšo prognozo od tistih, pri katerih vzroka ni možno opredeliti.