Pozitivni učinki na zdravje navadnega brina, predvsem ploda – brinovih jagod, so zelo raznoliki. Brinove jagode so najbolj znane po svojem odvajalnem učinku, zelo pogosta pa je tudi njihova uporaba v kuhinji, saj so odlična začimba pri pripravi pečenk in omak, še najpogosteje pa brinove jagode uporabljajo za začinjanje divjačine.

Navadni brin je vedno zelen grm, ki včasih preraste v drevo. Listi so igličasti in bodičasti. Spomladi se pričnejo razvijati majhni enospolni cvetovi, nato pa se jeseni iz ženskih cvetov pričnejo razvijati okrogli zeleni plodovi, ki dozorijo šele naslednje leto ter so temno modre barve. Ker navadni brin cveti vsako leto, najdemo jeseni na isti rastlini nezrele enoletne, pa tudi dozorele dvoletne brinove jagode.

Avtor: Klavdija Škrbo Karabegović

Nabiranje in hranjenje

Navadni brin je razširjen po vsej Evropi, njegova oblika, rast in velikost pa so zelo različni. V Sloveniji raste brin po gozdovih in na suhih pobočjih. V naravi je brin dokaj razširjen, ponekod pa ga gojijo tudi kot živo mejo oziroma okrasno rastlino.

Nabiramo samo zrele, temno modre jagode od septembra do konca oktobra. Zrele jagode imajo aromatičen vonj ter grenkosladek, aromatičen in smolnat okus. Nabiramo samo »zdrave« jagode in pred sušenjem odstranimo poškodovane, ovele in porjavele jagode, prav tako odstranimo iglice in drugo nečistočo. Plodove sušimo v tankem sloju v senčnem, a zračnem prostoru, najbolje na lesenih podlagah na podstrešjih. Industrijsko jih sušijo v sušilnicah pri temperaturi 35 ˚C.

Brinove jagode moramo dobro posušiti in jih nato shraniti v zaprtih, najbolje steklenih posodah, saj v nasprotnem primeru lahko splesnijo. Pravilno posušene in shranjene jagode pa lahko dolgo obdržijo svojo aromo in učinkovine. 

Iz zgodovine

Brinove jagode so poznala že stara evropska plemena in jih cenila zaradi njihove zdravilnosti. Da so plodove pogosto uporabljali že od davnine, kažejo najdišča pri koliščarskih naselbinah ob Bodenskem jezeru. Uporabljali so jih v različne namene, predvsem pa proti nalezljivim boleznim. Tako so verjeli, da preprečujejo celo kugo in kolero.

Rastlino pa povezujejo tudi s številnimi vražami in legendami. Tako so brinov les sežigali v obredne namene. Dim naj bi odganjal zlo, uroke, čarovnice ipd. Za Ilire je bil navadni brin sveta rastlina in z njegovimi vejami so sežigali umrle. Tudi ogrlice iz brinov jagod naj bi odganjale zle duhove in varovale pred uroki. Brinov čaj so pili, če so želeli videti prihodnost, ob polni luni nabran cvetni prah pa so uporabljali za čaranje. Ena od slovenskih bajk pravi, da v brinov grm nikoli ne udari strela. V literaturi zasledimo legendo, da imajo brinove jagode na vrhu križ, ker je pod tem grmom počivala Marija z Jezusom.

Sestavine

Brinove jagode vsebujejo 0,5–2,5 % eteričnega olja, ki ga sestavljajo predvsem terpeni. Zanimivo je, da več eteričnega olja zasledimo v brinovih jagodah iz južnih krajev, denimo v Italiji okoli 2 %, na Švedskem rastoče pa vsebujejo le do 0,5 % eteričnega olja. Poleg eteričnega olja pa brinove jagode vsebujejo še 30 % invertnega sladkorja, grenčine, čreslovine, smole, voske in drugo. 

Pozitivni učinki na zdravje

V zdravstvene namene uporabljamo brinove jagode in hlapno olje, ki ga pridobivajo z vodno destilacijo iz zrelih jagod; pri čemer velja opozoriti, da so olja manj vredna, če so jagodam primešane tudi vejice. V literaturi je navedeno, da najboljše olje nastane kot stranski proizvod pri destilaciji brinovca, vendar pod pogojem, da za pripravo alkoholne pijače uporabljajo le brinove jagode.

Najbolj znano je, da brinove jagode in hlapno olje delujejo odvajalno, ker vplivajo neposredno na ledvično tkivo. Uporabljamo jih pri pomanjkljivem izločanju urina, saj močno pospešujejo izločanje tekočin, pri nevnetnih procesih ledvic, pri vodenici, oteklih sklepih in revmatičnih težavah. Uporabljamo jih tudi pri edemih, ki so posledica slabega krvnega obtoka.

Brinove jagode spodbujajo presnovo ter delovanje želodčnih in črevesnih mišic. Brinove jagode ugodno vplivajo pri živčnih motnjah, ki so posledica slabe presnove, denimo razdraženost, glavobol, utrujenost, slaba koncentracija itd. Ravno zaradi ugodnega vpliva na prebavne žleze in na presnovo priporočajo uživanje čaja in drugih pripravkov kot dodatno terapijo sladkornim bolnikom. Brinove jagode delujejo tudi antiseptično. Ker povečajo prekrvavitev trebušnih organov, pride pri ženskah do izboljšane menstruacije.

Hlapno olje brinovih jagod uporabljamo tudi pri bronhialnih obolenjih z močnim zasluzenjem. Hlapno olje se namreč delno izloča tudi skozi pljuča in spodbuja delovanje bronhialnega epitela, zaradi česar pride do lažjega izkašljevanja sluzi. V različni literaturi je navedena tudi zunanja uporaba pri revmatičnih obolenjih v obliki masaž, kar poveča prekrvavitev tkiv in zmanjšuje bolečine.

V ljudski medicini poleg brinovih jagod uporabljajo tudi mlade vršičke, vejice, cvetove in les. Znana pa je tudi uporaba v veterini. Zdrobljene brinove jagode, primešane hrani, povečajo tek domačih živali in delujejo proti krčem. Brinov čaj tudi pri živalih deluje odvajalno. Zdrobljene brinove jagode, pomešane s svinjsko mastjo, pa uporabljajo pri vseh kožnih obolenjih živali.

Pripravki in opozorilo

Čaj: Za čaj prelijemo čajno žličko brinovih jagod s skodelico kropa in pustimo stati 10 minut. Pijemo dve do tri skodelice dnevno. Čaja ne sladkamo, razen če ga pijemo pri obolenjih dihalnih organov. Takrat ga lahko sladimo z medom. Za spodbujanje presnove lahko poskusimo čajno mešanico brina, rmana in koprive.

Tinktura: 20 gramov zdrobljenih brinovih jagod namočimo v 1 decilitru 70-odstotnega etanola. Tinkturo uporabljamo zunanje za vtiranje v kožo. Za obloge pri bolečinah mišic in sklepov moramo tinkturo razredčiti z vodo.

Opozorilo: Pri obolenjih ledvic je pred uporabo kakršnihkoli pripravkov iz brinovih jagod priporočljivo predhodno posvetovanje z zdravnikom. Brinovih jagod ne uporabljamo pri akutnih in kroničnih obolenjih ledvic. Prav tako moramo upoštevati, da večje količine pri daljši uporabi lahko povzročijo draženje in vnetje ledvic. Močnejši odmerki lahko dražijo tudi želodec in črevo.

Brinove jagode kot začimba

V začimbne namene lahko uporabljamo popolnoma dozorele sveže ali posušene brinove jagode. Brinove jagode so aromatična začimba, ki se zlasti dobro poda k jedem iz mesa, predvsem divjačini. Uporabljamo jih lahko cele ali zdrobljene. Z zdrobljenimi jagodami natremo meso, cele pa uporabljamo v omakah in kuhanih jedeh, kjer je dovolj časa, da se iz njih izločijo vse aromatične sestavine. Paziti moramo, da jedi ne prezačinimo.

Iz brinovih jagod kuhajo žganje brinjevec, eterično olje pa uporabljajo za aromatiziranje drugih žganih pijač, kot je denimo džin. V Skandinaviji varijo iz brinovih jagod pivo.

Eterično olje iz brinovih jagod je zelo drago, zato ga dostikrat ponarejajo s cenejšimi olji.

ABC

A Nabiramo samo zrele, temno modre jagode od septembra do konca oktobra. Dobro jih moramo posušiti in jih nato shraniti v zaprtih, najbolje steklenih posodah, saj v nasprotnem primeru lahko splesnijo.

B Brinove jagode in hlapno olje delujejo odvajalno, spodbujajo presnovo ter delovanje želodčnih in črevesnih mišic, ugodno vplivajo pri živčnih motnjah, ki so posledica slabe presnove, delujejo pa tudi antiseptično. Brin uporabljamo zunanje pri revmatičnih obolenjih v obliki masaž.

C Pri obolenjih ledvic je pred uporabo kakršnihkoli pripravkov iz brinovih jagod priporočljivo predhodno posvetovanje z zdravnikom.