Sladkorji so, v svojih mnogih oblikah, ena od najbolj razširjenih sestavin v današnji prehrani. Včasih seveda ni bilo tako, saj so naši predniki poznali zgolj naravno prisotne sladkorje, medtem ko dandanes s težavo najdemo živilo, ki nima vsaj majhnega deleža dodanega sladkorja. Posledice na družbo in zdravje so iz leta v leto bolj očitne in skrb vzbujajoče, dokazov, da prekomerno uživanje sladkorja negativno vpliva na naše zdravje, pa je vse več. S tem zavedanjem prihaja tudi vse več organizmu nekoliko prijaznejših alternativ sladkanja. Poudariti pa je treba, da so to le nadomestila običajnemu sladkorju, ki jih prav tako moramo uporabljati v razumni meri.

Avtorica: Vesna Vilčnik

Ko govorimo o sladkorjih na splošno, je dobro, da smo seznanjeni s pojmi saharoza, glukoza in fruktoza. Saharoza je beli sladkor, ki se najpogosteje uporablja v vsakodnevni prehrani.  Glukoza je znana tudi kot grozdni sladkor in je metabolizmu veliko prijaznejša (razgradi jo lahko praktično vsaka celica v telesu) od fruktoze (sadni sladkor), katere presnova poteka skoraj izključno v jetrih. Študije vedno znova kažejo na škodljive učinke pretiranega uživanja sladkorja, še posebej fruktoze.

Pomembno je torej, da se sladkorju na splošno izogibamo oz. smo pozorni, da z njim ne pretiravamo, predvsem pa pazimo, da minimaliziramo količino sladkorjev z visoko vrednostjo fruktoze – med ta spadajo med drugim primerno poimenovan visoko fruktozni koruzni sirup (ki je kot dodatek izredno razširjen – preverimo deklaracije) in pogosto opevan agavin sirup, katerega vsebnost fruktoze je okoli 70 odstotkov – za primerjavo: beli sladkor je sestavljen iz 50 odstotkov glukoze in 50 odstotkov fruktoze.

V moderni zahodni prehrani lahko z vnosom hitro pretiravamo, saj je zgornja meja priporočenega dnevnega vnosa sladkorja za moške 36 gramov, za ženske 25 gramov – za primerjavo: majhna pločevinka kokakole vsebuje 39 gramov sladkorja, majhna pločevinka povprečnega energijskega napitka 30 gramov, mnogi priljubljeni smutiji pa lahko priporočene dnevne vrednosti presežejo do kar trikrat. V nadaljevanju predstavljamo nekaj naravnih nadomestkov sladkorja.

Javorjev sirup

Pravi javorjev sirup je odlično naravno sladilo, bogato z antioksidanti in minerali. Vsebuje precej mangana in cinka ter železa, kalcija in kalija. Ima nižji glikemični indeks od navadnega sladkorja, kar je dobra novica, saj nivo sladkorja v krvi po zaužitju narašča počasneje kot pri običajnem sladkorju.

Med

Med je eno najstarejših človeku poznanih sladil. Dokazano je, da nivoja sladkorja ne zviša tako močno kot glukoza ali fruktoza, niža nezaželene trigliceride, homocistein ter holesterol LDL, viša pa nivo (»dobrega«) holesterola HDL. V človeški prehrani je prisoten že od nekdaj, verjetno pa smo nekdaj nanj lahko naleteli le redko. Zato je, kot pri vseh drugih virih sladkorja, pri njegovi uporabi potrebna zmernost.

Kokosov sladkor

Kokosov sladkor pridobivajo iz drevesnega soka kokosove palme. Vsebuje minerale, kot so cink, železo in kalij, antioksidante ter inulin, ki prispeva k nižji absorpciji glukoze. Je bogatejši s hranili in ima nižji glikemični indeks od običajnega sladkorja.

Stevija

Ta rastlina (grm) je trajnica in izvira iz Paragvaja in Brazilije. Vsebuje intenzivno sladke spojine, kot nadomestek sladkorju jo že dolgo uporabljajo na Japonskem, Kitajskem in v Južni Ameriki. Je najslajša užitna snov na planetu, a ima v nasprotju z navadnim sladkorjem vrsto pozitivnih učinkov na zdravje. Njeni zagovorniki pričajo o prednostih: pomaga pri celjenju ran in vnetju grla, koristna je pri nevšečnostih, kot so utrujenost, zaprtje, napihnjenost, glivice, itd.

Datlji

So vir vitaminov skupine B ter mineralov kalija, mangana, magnezija, bakra, železa, kalcija in fosforja. Čez dan so odličen vir hitre energije, saj delujejo izrazito spodbujevalno, po drugi strani pa predstavljajo povsem naravno uspavalo, saj že pet datljev pred spanjem telesu zagotovi tvorbo hormona melatonina, ki uravnava spalni ritem. Kot sladilo obstajajo v obliki sirupa in paste.

Baobab

Drevo baobab oz. opičji kruhovec izvira z afriške celine. Sadež je videti kot mešanica med kokosom in mangom, v svoji dehidrirani obliki pa ima okus po kombinaciji vanilje, grenivke in hruške. Sadež se zmelje v fin prah in se v tej obliki že stoletja uporablja kot naravno sladilo. Uživa status super hrane, saj je njegov delež mikrohranil večji od večine drugega sadja, antioksidantov pa naj bi imel šestkrat več kot npr. brusnice ali borovnice.

Melasa

Pridobiva se s stiskanjem sladkornega trsa, proizvod tega stiskanja pa je sirup, ki v sebi ohranja vse minerale in hranila, ki jih je rastlina absorbirala. To velja še posebej za črno melaso, ki ima med tovrstnimi izdelki najvišje hranilne vrednosti. Zaradi visoke vsebnosti bakra dobro vpliva na zdravje las, ima dokaj nizek glikemični indeks in je zato diabetikom prijaznejša od navadnega rafiniranega sladkorja.

Suho sadje

Pri pripravi raznih napitkov, sokov in peciva lahko namesto sladkorja ali sladil uporabimo tudi odličen vir naravnega sladkorja, ki ga je veliko v suhem sadju. Rozine, posušene brusnice, jabolčni krhlji in bananin čips. Najbolje je, če sadje posušimo sami, saj je trgovinsko suho sadje pogosto konzervirano z organizmu neprijaznim kalijevim sorbatom, mnogo suhemu sadju, kot npr. suhim marelicam (namesto svetlo oranžnih izberemo raje temno rjave) in rozinam, pa je pogosto dodano žveplo, zato velja preveriti deklaracijo.

Fruktoza lahko, če jo zaužijemo preveč, povzroča zamaščenost jeter in nabiranje maščobe. Dnevna doza fruktoze, ki je še varna, je 30 do 50 g. To je recimo eno majhno jabolko.

Bolje je, da jedi ali pijače sladimo s saharozo, torej navadnim belim sladkorjem, kot pa s sladili z glukozno-fruktoznim sirupom. Saharoza je namreč pridobljena po drugih postopkih, iz sladkornega trsa, sladkorne pese, in vedno iz naravnega vira. Fruktozno-glukozni sirup pa je običajno pridobljen po kemičnih ekstrakcijah iz koruze.