Iščite po prispevkih
Ste vedeli, da je čaj ali »pena zelenega dragulja« pijača, znana že več kot 3.000 let, ki je o svojem izvoru navdihnila številne legende?
Cesar Shen Nung (2737–2697 pr. n. št.) je čaj menda odkril po naključju. Ko je kuhal pitno vodo, je vanjo padlo nekaj listov z bližnjega grma. Voda je postala zlato rumene barve in je imela zelo aromatičen vonj. Aromatičen napitek je zbistril cesarjeve misli, zato ga je pri istem grmu pil še vrsto let.
Med meditacijo je svečenik zaspal, si iz jeze porezal trepalnice (= čaj) in jih vrgel na tla. Iz njih je zrasel grm. Menih je poskusil liste. Njihova svežina ga je navdala z močjo in ga sprostila.
Mladi budistični svečenik Bodhidhar je leta 495 pr. n. št. romal na Kitajsko. Zaobljubil se je, da med potovanjem ne bo zaspal. Po petih letih potovanja ga je spanec začel premagovati. Da bi pregnal zaspanost, je začel trgati liste z bližnjega grma (čajevca) in jih žvečil. Učinek je bil izredno osvežilen, kar mu je omogočilo, da je zdržal brez spanja še dve leti. Tako naj bi odkril čaj.
V Evropo pa je pravi čaj prišel precej pozno, šele v 17. stoletju, ko so ga tja zanesli holandski zdravniki. Priporočali so njegovo uporabo, ker naj bi krepil duševne zmožnosti. Sprva je bil dostopen le višjemu sloju. Da je čaj postal sestavni del angleškega zajtrka, kjer je nadomestil pivo, je zasluga velike ljubiteljice čaja, žene kralja Charlesa II., portugalske infantinje Caterine de Braganza.
Priprava čaja je bila prvotno precej nenavadna in je predstavljala precej nasitno jed. V okolici Šanghaja (1.–3. st. n. št.) so parili in sušili sveže nabrane čajne liste, jih v možnarju drobili in nato stiskali v pogačo, ki so jo skupaj z začimbami (pomarančna lupina, jasmin, čebula, cimet) skuhali v neke vrste juho. Mongoli so čaju dodajali kobilje mleko, Tibetanci pa so čaj mešali z jakovim mlekom, ječmenovo moko ali s praženim rižem in z maslom.
V 17. stol. so čaj sprva uporabljali kot zdravilo in manj kot osvežilni napitek. Uporabljali so ga proti glavobolu, astmi, kot sredstvo za odvračanje od kuge in povečanje miselnih sposobnosti.
Zeleni čaj nastane tako, da liste čajevca najprej na hitro oparijo z vročo paro in nato posušijo ali pa jih nekaj sekund pražijo na 100 °C v posebni kovinskih posodah. Nato jih rahlo posvaljkajo in osušijo. Ob tem ne pride do fermentacije. Osušeni listi so lepe temno zelene barve.
Črni čaj obdelajo že na plantažah, nato sledi venenje. Liste razgrnejo v tanke plasti na mrežah in jih pri temperaturi 25–35 °C sušijo 15–25 ur, da ovenijo. Valjanje poteka v posebnih mlinih. Celice v listih popokajo, tako da pridejo sokovi iz listov v stik s kisikom. Med valjanjem se listi obarvajo temno zeleno in se zvijejo. Fermentiranje poteka na temperaturi 40 °C in ob 90-odstotni relativni vlagi. V 2–4 urah se listi obarvajo bakreno rdeče. Okus in aroma čaja sta odvisna od pravilnega poteka fermentacije.
Rooibos čaj raste le v Južnoafriški republiki ob gorovju Cedarberg. Čaj je bogat z rudninami, vitamini in s flavonoidi.
Beli čaj so neobdelani in nefermentirani lističi čajevca. Vsebuje manj kofeina kot zeleni čaj.
Filter vrečke so se rodile leta
Piramidna vrečka čajev Lipton s svojo edinstveno tridimenzionalno obliko omogoča, da pride okus čaja popolnoma do izraza. Zaradi mrežaste strukture in dodatnih treh stranic lahko voda bistveno bolje zaokroži skozi vsebino vrečke. Dodaten prostor omogoča uporabo večjih koščkov sadja in najkakovostnejših lističev čaja. Ti se popolnoma razprejo in posledično pustijo popoln, intenziven okus.
Zjutraj in dopoldne si pripravite močnejši čaj za poživitev, popoldne manj močan, pred spanjem pa blag čaj za pomiritev.
Priporočljivo je popiti 5–8 manjših skodelic čaja na dan.
Namesto kave ponudimo dober čaj.
December, 2010