Iščite po prispevkih
Avtorica: Helena Žagar
Preprosto povedano gre pri prenajedanju za to, da zaužijemo več hrane in s tem energije, kot je naše telo porabi, to pa vodi v slabo počutje in pridobitev telesne teže. Ločujemo med aktivnim in pasivnim prenajedanjem. Pri aktivni obliki posamezniki zavestno zaužijemo več hrane, kot je pravzaprav potrebujemo, pasivno prenajedanje pa je povezano s sodobnim življenjskim slogom. Danes namreč večina nas precejšen del dneva preživi v sedečem položaju. Posledično pa vnos hrane, ki bi bil sicer za normalno gibajočega se človeka popolnoma normalen, rezultira v presežku energije.
Pri prenajedanju med prazniki gre za aktivno obliko prenajedanja, ki sama po sebi še ne bi bila tako zelo problematična. Ko pa upoštevamo dejstvo, da nas je velika večina že tako skozi vse leto izpostavljena pasivnemu prenajedanju, se stvari lahko zapletejo.
Praznična hrana je navadno izjemno bogata s sladkorjem, nasičenimi maščobami in soljo, poleg tega pa vsebuje veliko energije in malo za učinkovito prebavo tako zelo pomembnih in potrebnih beljakovin. Taka hrana ne daje občutka sitosti, zato je mnogokrat pojemo več, kot bi je sicer. Za povrh pa so v času praznikov prisotni še drugi, k prenajedanju spodbujajoči dejavniki, kot so vpliv alkohola, dobro vzdušje in prijeten pogovor s prijatelji.
Uživanje zelo mastne ali pikantne hrane ter nepravilno vnašanje le-te (prehitro vnašanje, preveč naenkrat) v kombinaciji s konzumiranjem alkohola v večjih količinah in kajenjem poruši kočljivo razmerje med agresivnimi in obrambnimi dejavniki v našem želodcu. Porušeno ravnovesje v naših želodcih pa vodi v številne kratkoročne in/ali dolgoročne zdravstvene težave.
Že med samim prehranjevanjem in neposredno po njem se tako lahko soočimo s težavami, kot so napihnjenost, bolečine v želodcu, krči, težave z zgago, prebavne motnje, težave z žolčem, slaba vest, utrujenost, zaspanost in splošno slabo počutje.
Če pa se po praznikih kaj hitro ne vrnemo na stara pota, se lahko pojavijo tudi povečana telesna teža in z njo povezani zapleti (npr. uničeni sklepi, presnovno sprožene bolezni, kot na primer arterijska hipertenzija in sladkorna bolezen, okvare ledvic, žilni zapleti), pa tudi inzulinska rezistenca, ki jo lahko spremljajo pojavi, kot so hipoglikemija, visok krvni tlak, bolezni srca in ožilja ter celo določene vrste raka (npr. na dojkah, jajčnikih in maternici).
Za informacije o tem, katere so tiste najpogostejše težave, s katerimi imajo v času novoletnih praznikov in po njih opravka slovenski zdravniki, smo poprosili gospo Majo Arzenšek, dr. med., spec., predstojnico OE Splošno zdravstveno varstvo v Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca Maribor.
»Zdravniki najpogosteje po teh prazničnih časih opažamo težave z želodcem v smislu gastritisa, torej vnetja želodčne sluznice. Pojavljajo se tudi težave z zgago oz. s pekočim občutkom v požiralniku, prihaja tudi do napadov žolčnih kolik, zlasti pri tistih, za katere že vemo, da imajo žolčne kamne, pa tudi pri posameznikih, ki do sedaj težav z žolčem niso imeli. Ena od pogostejših težav, do katerih prihaja zaradi prazničnega prenajedanja, je tudi zaprtje,« je naštela sogovornica.
Vnetje želodčne sluznice se navadno kaže v obliki bolečin v zgornjem delu trebuha, pogosto tudi slabosti in bruhanja. »Do gastritisa pride, kadar telo močno obremenimo s hrano, zaradi česar se poveča izločanje želodčne kisline, ki skupaj s prebavnimi encimi skrbi za prebavo hrane. Ta ista kislina pa, če je je preveč, negativno deluje na želodčno sluznico. Sluznica se vname in želodec začne boleti,« pojasni dr. Arzenšek.
Zdravniki v prvi fazi zdravljenja predpišejo zdravila – zaviralce protonske črpalke. Ta blažijo kislino v želodcu, s čimer posledično zavarujejo želodčno sluznico. Hkrati z jemanjem zdravil zdravniki predlagajo in predpišejo tudi dieto, ki naj bi se je bolniki držali v času nekajtedenskega zdravljena, tisti, ki imajo že sicer težave z želodcem, pa tudi sicer: priporočljivo se je izogibati mastni, pekoči, kisli in zelo sladki hrani, vsemu, kar ima visoko vsebnost kisline, alkoholu. »Pa tudi stresu, ampak tega naj bi bilo med prazniki nekoliko manj,« se nasmehne sogovornica.
Banane – ljudsko zdravilo za vzburjen želodec
Ker so težave z želodcem tako zelo pogoste, pozna ljudsko zdravilstvo mnogo blažilnih sredstev. Eno teh so banane. Da ena banana na dan prežene zdravnika stran, ko pride do nagajivega želodca, je pred kratkim potrdila tudi indijska študija, v katero je bilo zajetih 46 bolnikov. Polovica njih je osem tednov vsak dan jemala bananin prah v kapsulah. Od teh jih je 50 % popolnoma ozdravelo, 25 % deloma, 25 % pa banane niso pomagale. Le 20 % ljudi iz skupine, ki je jemala placebo, je izjavilo, da so težave z želodcem manjše.
Preberite tudi prispevek: Diete pri želodčnih težavah – ABCzdravja.si
Zgaga je pekoč občutek v predelu za prsnico, ki se širi od žličke proti grlu. Do zgage pogosto pride zaradi prenajedanja. Ob vnašanju prevelikih količin hrane se namreč želodec raztegne oz. napihne, to pa povzroči pritisk na spodnjo zapiralko požiralnika, ki sicer skrbi za to, da želodčna kislina iz želodca ne uhaja v požiralnik. »Zaradi povečanega pritiska vsebina želodca skupaj z želodčnimi sokovi zahaja nazaj v požiralnik in s tem daje občutek kisline, torej nas peče,« pojasni Arzenškova. Do zgage še toliko hitreje pride, če se v skladu z zmotnim, a široko razširjenim prepričanjem nemudoma po obroku uležemo. »Po obroku moramo ostati v pokončnem položaju še nekaj časa. Visoko intenzivni telesni napori seveda niso priporočljivi, zato pa nam bosta sprehod oz. počasna hoja zagotovo koristila,« svetuje dr. Arzenšek.
Čokolada velja za enega glavnih povzročiteljev zgage
Težave z zgago naj bi še zlasti povzročalo uživanje alkohola (predvsem rdečega vina), maščob, paradižnika, pekočih jedi, pomarančnega soka, gaziranih pijač ter kofeinskih napitkov, česna in čebule ter, verjeli ali ne, čokolade. Čokolada, še zlasti mlečna, je škodljiva zaradi več vzrokov. Vsebuje namreč najmanj štiri snovi (kofein, teobromin, teofilin, maščobo), ki lahko oslabijo zapiralno mišico. Tako povzroča vračanje želodčne kisline v požiralnik ter s tem zgago.
Preberite tudi prispevek: Vas motita zgaga ali dispepsija? – ABCzdravja.si
Med pogoste posledice prazničnega prenajedanja sodijo tudi žolčne kolike oz. bolečine ob žolčnih kamnih, ki jih lahko spremlja akutno vnetje žolčnika. Žolčnik je majhna podolgovata mošnja pod jetri, napolnjena z žolčem, ki brizga v črevesje in pomaga pri prebavi. Kadar je žolč prenasičen s holesterolom, nastanejo žolčni kamni. Slednji so v 80 % neškodljivi, včasih pa se zgodi, da se v trenutku, ko se žolčnik stisne, da bi izbrizgnil žolč, kamen premakne in zapre kanal, ki vodi v jetra in tanko črevo. Izločitev žolčnega kamna v žolčni vod lahko sprožijo mastna, sladka hrana ali cvrtje. Takrat se pojavi žareča bolečina, ki se razteza od desne zgornje polovice trebuha proti spodnjemu desnemu delu prsnega koša, včasih celo do rame in v hrbet. Napada, ki lahko traja nekaj minut ali nekaj ur, je konec, ko kamen pade nazaj v žolčnik, lahko pa pride do zapletov, kot je vnetje žolčnika.
»Kadar gre za akutni napad žolčnih kamnov, kar pomeni, da pride do rahlega vnetja žolčnika, tega spremljajo hude bolečine, zato bolniki navadno poiščejo takojšnjo zdravniško pomoč. Na urgencah napade žolča zdravijo s protibolečinskimi zdravili ter zdravili proti slabosti in bruhanju. Navadno se stanje v nekaj dneh umiri,« razloži dr. Arzenšek.
Če veste, da imate žolčne kamne, ne pijte kave
Tako svetujejo raziskovalci z univerzitetne bolnišnice v Leidnu na Nizozemskem. Študija je namreč potrdila, da kava (tudi tista brez kofeina) izzove kontrakcije žolčnika.
Preberite tudi prispevek: Ko nas žolčnik žolčno napada – ABCzdravja.si
Zaprtje sodi med najpogostejše prebavne motnje. »Do zaprtja, povezanega s hrano, pride, kadar imamo počasnejšo prebavo in ne zaužijemo dovolj vlaknin in vode, seveda pa k stanju pridoda tudi pomanjkanje gibanja,« pove sogovornica. Zdravniki v primeru zaprtja svetujejo uživanje velike količine vode ter vlaknin, predvsem zelenjave. »Če pa gre za hujše zaprtje, predpišemo različna odvajala,« zaključi dr. Arzenšek.
Če se želite znebiti zaprtja, jejte naslednje jedi
- nepredelane grobe pšenične otrobe in riževe otrobe
- jedi, pripravljene iz celih žit in otrobov
- polnozrnati kruh
- stročnice (grah, fižol) in oreščke
- gomolje, tudi krompir in korenje
- posušeno sadje in jagode
- listnato zelenjavo
- jabolka, pomaranče in drugo sadje
Preberite tudi prispevek: Preprečimo zaprtje – ABCzdravja.si
Da bi kar najhitreje po praznikih prišli ponovno v dobro formo in se znebili slabe vesti, lahko posežemo po številnih tehnikah razstrupljanja telesa. Te pripomorejo k očiščenju škodljivih snovi iz telesa, vas ponovno popeljejo k bolj zdravemu načinu življenja ter poskrbijo za telesno kondicijo. Med najbolj razširjene tehnike razstrupljanja sodijo: dieta za razstrupljanje, masaže, telovadba in sprostitev ter različni zdravilni tretmaji, kot so solna kopel, blatne obloge, savne, vroče-hladno prhanje, piling telesa itd.
Preberite tudi prispevek: Razstrupljanje telesa – ABCzdravja.si
Čemu se moramo med razstrupljevalno dieto izogibati
A Prenajedanje poruši razmerje med agresivnimi in obrambnimi dejavniki v našem želodcu.
B Po obroku je treba ostati v pokončnem položaju, priporočljiv je sprehod oz. počasna hoja.
C Najpogostejša težava zaradi prazničnega prenajedanja je gastritis.