Ali so mlečne maščobe res škodljive? Nova študija razkriva presenetljive ugotovitve o vplivu mlečnih maščob na zdravje srca. Preberite, kako uživanje mlečnih izdelkov lahko vpliva na srčno-žilne bolezni in zakaj niso vse maščobe enake.
Dolgoletna zmotna prepričanja o mlečnih maščobah
Maščobe, sploh živalskega izvora, so bile dolgo na slabem glasu, saj naj bi prispevale k srčno-žilnim boleznim – te pa so vodilni vzrok smrti v Evropi in v EU letno zakrivijo kar 1,8 milijona smrti. Zato se (je) priporoča(lo), da se, sploh nasičenim maščobam, poskušamo izogniti v čim večjem loku …
Nova študija o učinkih mlečnih maščob na zdravje
V zadnjem času pa prah dvigujejo izsledki mednarodne študije, ki je bila septembra 2021 objavljena v medicinskem zborniku PLOS medicine.
Izsledki obsežne in temeljite mednarodne študije, v kateri je mednarodna ekipa strokovnjakov približno 16 let spremljala švedsko populacijo šestdesetletnikov, je bilo ugotovljeno, da so tisti, ki so imeli v krvi najvišje vrednosti največ maščobnih kislin, povezanih z uživanjem mlečnih maščob, imeli hkrati najmanjše tveganje za razvoj srčno-žilnih bolezni.
Študija, pri kateri so sodelovale Avstralija, Švedska in ZDA, je bila izvedena na vzorcu 4150 60-letnih prebivalcev Švedske – države, kjer je dnevna poraba mlečnih izdelkov ena najvišjih na svetu. Raziskovalci so sodelujoče spremljali povprečno 16,6 leta ter jim v krvi merili markerje oz. raven določene maščobne kisline, povezane z uživanjem mlečnih maščob. Ves ta čas so beležili, koliko sodelujočih je doživelo srčni infarkt, možgansko kap ali druge pomembne kardiovaskularne dogodke oz. bolezni obtočil.
Nato so revolucionarne izsledke te študije povezali še s 17 drugimi podobnimi študijami o vplivu mlečnih maščob na srčno-žilni sistem, izvedenimi na prebivalcih ZDA, Danske in Velike Britanije, kar skupno zajema več kot 43.000 ljudi – to pa je že res impresiven vzorec, na katerem so raziskovalci prišli do podobnih ugotovitev.
So mlečne maščobe nevarne ali koristne?
Kako je to mogoče, smo o učinkih mlečnih maščob na telo do sedaj živeli v zmoti in kako v prihodnje, preberite v pričujočem prispevku.
Maščobe – prijateljice ali sovražnice?
Maščobe so eno od osnovnih petih hranil (poleg beljakovin, ogljikovih hidratov, vitaminov in mineralov) in so za naše telo esencialnega pomena. So pomemben vir energije, pomagajo nam absorbirati nekatere vitamine in minerale (npr. v maščobi topne vitamine, kot so A, D, E in K), so sestavni del celičnih membran, ščitijo telo pred poškodbami, nas grejejo, regulirajo hormone – in tako nam brez njih dobesedno ‘živeti ni’.
Pomembnost zmernega uživanja maščob
Vendar vse v pravem razmerju – maščobe, ta pomembni vir energije, imajo namreč precej visoko energijsko vrednost. Kot lahko preberemo na nacionalnem portalu o hrani in prehrani Prehrana.si, »gram maščob sprosti kar 37 kJ (9 kcal) energije, več kot dvakrat toliko kot gram ogljikovih hidratov ali beljakovin«, zato naj bi maščobe predstavljale le 20–30 % vnosa vse zaužite hrane dnevno. Če z njimi pretiravamo, lahko hitro vplivajo na povišanje telesne teže in hkrati predstavljajo tudi dejavnik tveganja za srčno-žilne bolezni.
Razlika med nasičenimi in nenasičenimi maščobami
Niso pa si vse maščobe enake – nasičene se namreč ne morejo primerjavi z nenasičenimi, saj naj bi prispevale k dvigu ravni ‘slabega’ (LDL) holesterola v krvi, na višji krvni tlak, diabetes itd. Portal Prehrana.si navaja, da »visoki vnosi nasičenih maščob prispevajo k povečevanju (LDL) holesterola v krvi, kar predstavlja pomembno tveganje za razvoj bolezni srca in ožilja«, zato je osnovno priporočilo glede uživanja maščob »da se vse maščobe uživa zmerno, izmed zaužitih maščob pa naj jih bo čim več nenasičenih«.
Vrste maščob
Nasičene maščobe: svinjska mast, mlečna smetana, mleko, margarina, siri, salame, hrenovke, mleto meso, paštete, palmovo, kokosovo ali kakavovo olje, ocvrt krompirček in ocvrto meso itd.
Nenasičene maščobe: oreški, avokado, rastlinska olja, kot so sončnično, olivno, laneno, repično itd.
Prednosti mlečnih maščob
Mlečne maščobe, večinoma nasičene, najdemo v mleku, maslu, sirih, kefirjih, jogurtih ipd. So izjemnega pomena pri izgradnji kosti, zob in mišic, in čeprav morda res sodijo med nasičene maščobe, se morda alarm za srčno-žilne bolezni prižge po krivici.
Sestavine mlečnih maščob in njihov vpliv na zdravje
V mlečnih maščobah se skrivajo med drugim kalcij, fosfor, jod, vitamina B2 in B12, bioaktivni peptidi in beljakovine, vse te sestavine pa lahko sovplivajo druga na drugo in ugodno vplivajo na naše zdravje, denimo na srčno-žilni sistem, telesno težo, gostoto kosti, krvni pritisk, diabetes itd. Če za primer vzamemo mleko, je po besedah Victorie Taylor, glavne dietetičarke na Britanski fundaciji za srce (British Heart Foundation), mogoče, da gre za morebitne povezave kalcija, kalija in fosfatov, ki v kombinaciji ugodno vplivajo na naše zdravje.
So mlečne maščobe res škodljive?
Izsledki tako švedske študije kot kombiniranih so presenetljivo pokazali, da imajo ljudje z višjimi vsebnostmi mlečnih kislin v krvi, kar kaže na večji vnos mlečnih maščob, manjše tveganje za razvoj srčno-žilnih bolezni, hkrati pa nič večje tveganje za smrt.
»In čeprav lahko na rezultate študije vplivajo tudi drugi dejavniki, naša študija ni našla škodljivih učinkov mlečnih maščob kot takšnih. Tisti z najvišjimi ravnmi so bili celo najmanj ogroženi za srčno žilne bolezni,« pravi Matti Marklund, glavni raziskovalec s sydneyjskega inštituta za globalno zdravje (The George Institute for Global Health).
Vodja študije dr. Kathy Trieu z omenjenega avstralskega inštituta razlaga, da je učinek mlečnih izdelkov na zdravje bolj odvisen od TIPA izdelka (ali gre torej za sir, maslo, mleko itd.) kot pa od vsebnosti maščob. Po njenem mnenju tako zmanjševanje uživanja mlečnih maščob morda ni najboljša izbira za zdravje srca in ožilja, pravi in doda, da mlečni izdelki niso le nasičene maščobe, pač pa so bogati z različnimi hranili in so lahko del zdrave, uravnotežene prehrane.
Kakšne so omejitve raziskave?
Prednost omenjene študije je zagotovo v samem mehanizmu, saj so se raziskovalci namesto zanašanja na navajanje zaužitih živil, o katerih bi sodelujoči poročali po spominu, dejansko merili vrednosti maščobnih kislin oz. določenih markerjev v krvi, ki so značilni za vnos mlečnih izdelkov. Res pa je, da iz študije ni jasno, KATERA vrsta mlečnih izdelkov ugodno vpliva na zdravje srca in ožilja.
Kot pravi sama vodja študije, dr. Kathy Trieu, se raziskovalci namreč niso osredotočali na dejstvo, KATERE mlečne maščobe (torej kateri mlečni izdelki) ugodno vplivajo na zdravje srca in ožilja – mlečni izdelki imajo namreč različne vsebnosti maščob, od praktično 0 vse do 80 %. Zato vsekakor ne bi bilo pametno posplošiti in reči, da vsi mlečni izdelki vsepovprek ugodno vplivajo na zdravje srca in ožilja.
Drži tudi, da je študija pokazala predvsem korelacijo in ne nujno vzročne povezave. Na srčno-žilne bolezni namreč vpliva več dejavnikov, kot so življenjski standard, življenjski slog, okoljski dejavniki, seveda tudi genetika, ki sovplivajo drug na drugega. Ne moremo niti mimo dejstva, da so tako Švedska, kjer je bila študija izvedena, ter ostale tri države ostalih 17 študij, s katerimi so primerjali izsledke, države z višjim standardom, dobrim zdravstvenim sistemom, stabilnimi možnostmi zaposlitve itd. Skupina ljudi v študiji, ki je imela najvišje vrednosti maščobnih kislin v krvi, je imela hkrati tudi nižjo stopnjo kajenja, višjo stopnjo telesne dejavnosti, višjo stopnjo izobrazbe, večji vnos sadja in zelenjave ter manjši vnos rdečega ali predelanega mesa – vse to pa so dejavniki, ki vplivajo na splošno zdravje človeka.
Kako naprej: mlečne maščobe da ali ne?
Rezultati omenjene mednarodne študije torej vsaj do določene mere nasprotujejo trenutnim priporočilom, po katerih naj bi za preprečevanje srčno-žilnih bolezni omejevali dnevni vnos mlečnih maščob.
In kakšna so priporočila za naprej?
Mlečnim izdelkom se seveda ni treba izogibati, saj so del vsakodnevne uravnotežene prehrane. Zmerno uživanje treh porcij na dan (denimo za prst sira, kozarec mleka ipd.) prej ugodno vpliva na zdravje kot pa mu škoduje. Od mlečnih izdelkov je najbolj priporočljivo uživanje fermentiranih (npr. kefir), najmanj pa uživanje masla, smetane in sladoleda.
Uravnotežena prehrana je ključ do zdravja
Za konec pa še nasvet vodje študije dr. Kathy Trieu, da se pri nakupu mlečnih izdelkov rajši izognimo tistim z nizkokalorično možnostjo, ki lahko vsebujejo več sladkorja in soli, kot pa da bi se izognili izdelkom z nižjo vsebnostjo maščob. Rajši torej posezimo po polnomastnem jogurtu kot po jogurtu z okusom z manj maščobami, toda več sladkorja. Kar pa se mlečnih izdelkov tiče, se ravnajmo po vodilu, da je uravnotežena prehrana zdrava prehrana.
ABC
A Maščobe so eno glavnih mikrohranil in so nujno potrebne za uravnoteženo prehrano ter zdravje.
B Nasičene, mlečne maščobe po izsledkih mednarodne študije niso zdravju škodljive.
C Zmerno uživanje mlečnih maščob lahko nevtralno ali pozitivno vpliva na naš srčno-žilni sistem.
Viri:
REKLAMNO SPOROČILO
REKLAMNO SPOROČILO
