Med, propolis, matični mleček, cvetni prah so tisti čebelji pridelki, ki jih babice in mame svetujejo svojim najdražjim kot pomoč za raznovrstne težave. Vedno znova namreč rade izpostavijo, da žlica medu na dan odžene zdravnika stran! Največkrat imajo prav. Seveda, če govorimo o domačem, slovenskem medu, izpostavlja predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč, ki nam je skupaj s sodelavci, Natašo Lilek, Andrejo Kandolf Borovšak in Tomažem Samcem, pojasnil še nekaj vprašanj o čebeljih pridelkih.

Avtorica: Katja Štucin

Zakaj jesti slovenski med?

Ko uživamo med iz okolja, v katerem živimo, v svoje telo ne vnašamo cvetnega prahu rastlin, ki bi bil organizmu tuj, tako da je manjša verjetnost nastanka alergij. Poleg tega slovenski med ni prepotoval dolgih razdalj, ampak je iz panja prišel v naše roke. To pomeni, da je porabnik dobil na mizo prvinsko kakovost medu. Med ima sicer lahko zelo dolg rok uporabe, vendar mora biti ustrezno skladiščen, saj je sestavljen iz pravega bogastva različnih snovi. Med, shranjen na toplem, veliko hitreje zgublja svojo dragocenost. Enotni predpisi glede medu, ki veljajo v vseh članicah Evropske unije, so nižji od teh, ki jih zagotavljamo slovenski čebelarji.

Naš med, označen s prelepko »Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo«, predstavlja višjo kakovost. Vsak med, ki je na polici, mora biti seveda ustrezno označen. Porabnik ima pravico vedeti, kdo je med pridelal. Ne nazadnje pa velja izpostaviti še to, da je vrednost medu in drugih čebeljih pridelkov veliko manjša od koristi čebel, ki nam jih te nudijo z opraševanjem. Čebeli kot glavni opraševalki se lahko zahvalimo za bogat izbor sadja in zelenjave v naši prehrani, kakor tudi za raznovrstnost v naravi.

Med se prvič toči že pomladi. Za kakovostne čebelje pridelke je še kako pomembna čistoča pri točenju in nadaljnji predelavi. Kako uporabniki vemo, da je bilo za to dobro poskrbljeno?

Slovenski čebelarji čebelarimo v skladu s smernicami dobrih higienskih navad v čebelarstvu na načelih sistema HACCP, ki vsebujejo jasne napotke, kako naj čebelarji čebelarijo, da bo pridelek kakovosten in varen. Smernice je že v letu 2006 pripravila Čebelarska zveza Slovenije, potrdila pa jih je takratna Veterinarska uprava RS, danes Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, ki tudi nadzira kakovost in varnost čebeljih pridelkov. Med, ki nosi oznako Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo, pa je podvržen še strožjim predpisom kakovosti.

Vemo, da je med odlično hranilo, krepčilo, pomirjevalo, da deluje protivnetno in še bi lahko naštevali. Za kaj vse je med koristen?

Med je vsestransko uporaben. Je hrana za ljudi v vseh življenjskih obdobjih in vseh letnih časih. Še posebno za težke fizične delavce, otroke (po prvem letu starosti), športnike in ljudi, ki so podvrženi stresu, je med nepogrešljiv. Med je večinoma sestavljen iz enostavnih sladkorjev glukoze in fruktoze. In ta dva sta vir takojšnje energije za naše telo. Med je lahko prebavljiva hrana in hkrati edino naravno sladilo, ki ne potrebuje postopkov predelave, da postane uporabno. V primeru, ko vam med kristalizira, nikar ne bodite nejevoljni. Lahko ste prepričani, da ste kupili naraven, kakovosten med. Kristalizacija medu je namreč popolnoma naraven pojav. Tak med utekočinimo v vodni kopeli, vendar temperatura medu ne sme preseči 40 °C. Če bi ga namreč pregreli, bi v medu poškodovali ali celo uničili nekatere njegove sestavine.

Pomembni pa so tudi drugi čebelji pridelki, denimo propolis. Bi mu po vaše lahko rekli čudežno zdravilo?

Čebelja družina prideluje tolikšno količino propolisa, kot ga sama potrebuje za svoje potrebe. Človek pa po njem posega, saj je njegova uporabnost v ljudski medici zelo razširjena. Surovine, iz katerih čebele naredijo propolis, so različne rastlinske smole. Uporabimo ga surovega ali v mešanici z drugimi čebeljimi pridelki, lahko tudi v različnih tinkturah, kremah, pastah. Njegova uporabnost je zelo široka v apiterapiji.

Morda še kdo ne ve, da je matični mleček izloček žlez mladih čebel dojilj, katerih naloga je skrbeti za zarod. Ima številne pozitivne lastnosti, zato je priporočljiv kot vsakodnevno prehransko dopolnilo. Koliko in kako ga uživamo?

V strokovnih krogih ima matični mleček status izjemno kakovostne snovi. Priporočajo ga v prehrani mladostnikov, športnikov, starejših ljudi in bolnikov. Prvi trije naj zaužijejo približno 350 mg (količina enega matičnika), bolnikom pa priporočamo uživanje večjih količin, vendar jim jih mora predpisati zdravnik (apiterapevt). Matični mleček praviloma uživamo določeno obdobje, npr. mesec dni, temu pa sledi nekaj tednov trajajoč premor, odvisno od namena uživanja. Shranjujemo ga obvezno v hladilniku.

Kakšni so njegovi učinki?

Matični mleček med drugim izboljša splošno počutje in delovanje možganov, poveča apetit, poživi in krmili delovanje žlez, lajša starostne težave ter bolezni. Ob tem pa se je njegova uporabnost pokazala tudi pri naravnih kozmetičnih sredstvih, ki naj bi zavirala staranje kože.

Kakšne pa so pozitivne posledice cvetnega prahu?

Le-ta predstavlja čebelji družini glavni vir pomembnih hranil, kot so proteini, minerali, maščobe. V prvi vrsti je živilo, so pa glavne biološko aktivne sestavine cvetnega prahu flavonoidi in fitosteroli, ki jim pripisujejo antioksidativno, protivnetno in protimikrobno delovanje. Na živalskih študijah so ugotovili tudi, da naj bi uživanje cvetnega prahu vplivalo na izboljšanje stanja pri slabokrvnosti, arteriosklerozi, osteoporozi in celo proti alergijam. Velja, da uživamo cvetni prah, ki je čim bolj svež in primerno hranjen.

Morda lahko za konec omeniva še čebelji strup oz. apitoksin, ki je prav tako koristen. Za kaj ga uporabljamo?

Čebelji strup se uspešno uporablja v humani medicini (artritis, kronične bolečine, multipla skleroza), v veterinarski medicini (artritis konj in psov). Ker ob uporabi obstaja velika nevarnost alergij, v skrajnih primerih lahko že samo en pik povzroči smrt, je zelo pomembno, da se terapije izvajajo samo pod zdravniškim nadzorom. Čebelji strup se sicer uporablja še za desenzibilizacijo pri alergijah na cvetni prah in čebelji strup, v deželah Daljnega vzhoda pa v t. i. apiakupunkturi. Ta se v zadnjem času že uveljavlja tudi v Evropi in Ameriki in je zelo uspešna pri zdravljenju bolečin, revmatičnih obolenj in številnih drugih bolezni.

Ima lahko uživanje vseh omenjenih čebeljih pridelkov tudi kakšne negativne posledice?

Na posamezne čebelje pridelke, predvsem strup, pa tudi propolis in v manjši meri cvetni prah, so ljudje lahko alergični, zato previdnost ni odveč. Uporaba strupa pa mora biti vedno pod zdravniškim nadzorom. Previdnost ni odveč tudi pri uživanju matičnega mlečka, saj je močan biostimulator. Če se po zaužitju pojavita poslabšanje spanca in blaga evforija, moramo omejiti njegovo uporabo. Preveliki odmerki so lahko vzrok resnih motenj živčnega in endokrinega sistema. Matičnega mlečka ne smemo uporabljati pri addisonovi bolezni ali če opazimo negativen odziv organizma nanj.

Zdravljenje ran z medom

Da je med izredno učinkovit pri zdravljenju različnih ran, je znano že iz časov starega Egipta, z njim so zdravili tudi Grki in Babilonci. Najstarejši najden zapis o medicinskem receptu z medom je nastal 2000 let pred našim štetjem v Sumeriji, za zdravljenje kožnih bolezni in razjed ga je uporabljal tudi Hipokrat. »Medicinski med je namenjen zdravljenju tako globokih kot tudi površinskih ran, uporaben pa je še pri odrgninah, urezninah, okuženih ranah in opeklinah. V ta namen se uporabljajo alginatne obloge za rane, sterilen medicinski med v tubi in kontaktna mrežica,« izpostavlja strokovna sodelavka za razvoj in upravljanje z izdelki pri enem od slovenskih proizvajalcev Jasna Cerlini in dodaja, da med zaradi svoje sestave pospešeno čisti in celi rane. Vsebuje namreč antibakterijske komponente, flavonide in aromatske kisline ter antioksidante. Dokazano deluje bakteriostatično na nekatere najpogostejše bakterije v ranah ter celo na bakterije, ki so odporne proti antibiotikom.