Iščite po prispevkih
Avtorica: Katja Štucin
Kolagen bi lahko, kot že ime pove, označili za nekakšno lepilo oziroma beljakovinsko vezivo znotraj in zunaj celic, ki jih lepi med seboj. Kot tak sodi med strukturne beljakovine s funkcijo dajanja opore in oblike. V telesu je več kot petindvajset vrst kolagena. Dve poglavitni skupini sta nitasti in sploščeni ter mrežasti kolageni. Kolagen je sestavni del vseh vezi, hrustanca, kože, las in nohtov, nahaja se v roženici, kosteh, krvnih žilah, medvretenčnih ploščicah in prebavnem traktu in je najbolj zastopana beljakovina v človeškem telesu.
Omogoča, da so kosti hkrati trdne in prožne, skupaj z vitaminom C sodeluje pri naravnem procesu prenavljanja sten žil, skupaj z elastinom daje elastičnost tetivam in kitam, ima pa tudi sposobnost, da veže vodo, zato je koža, bogata s kolagenom, prožna in gladka. V naravi se kolagen nahaja izključno pri živalih, zlasti v mesu in veznih tkivih sesalcev. Je del vezivnega tkiva, ki pomaga pri čvrstosti, prožnosti in konstantnemu obnavljanju kožnih celic. Kolagen je ključnega pomena za elastičnost kože. Če strnemo, daje telesnim tkivom obliko, trdnost in moč.
Bolezni, povezane s kolagenom, so najpogosteje posledica genetskih okvar ali neprimerne prehrane v kombinaciji z nezdravim življenjskim slogom. Zdrava kolagenska vlakna lahko napadejo avtoimunske bolezni, kot je na primer revmatoidni artritis, mnoge bakterije in virusi, lahko pa je pomanjkanje kolagena preprosto posledica staranja. Posledice so lahko številne. Vsako mišično vlakno je prekrito s tremi plastmi kolagena, ki mišicam pomaga pri krčenju in raztezanju. Če je kolagena premalo, mišice med gibanjem ne delujejo pravilno. Kolagen je namreč glavna sestavina vseh telesnih vezi in hrustanca.
Kitam in sklepom omogoča, da prenašajo sile, ki jih med gibanjem prejemajo mišice. Pomanjkanje kolagena povzroči obrabo hrustančnega tkiva ali osteoartritis. Ker je kolagen zaslužen tudi za močne kosti, se seveda njegovo pomanjkanje kaže v manj prožnih kosteh. Skelet je oslabljen, kar velja tudi za mišice. Ob tem ne pride niti do obnove in celjenja poškodovane kože. Kolagen sicer predstavlja kar 70 odstotkov beljakovin, ki jo sestavljajo. V primeru, da ga je premalo, se lahko poslovimo od mladostnega videza. Soočiti se moramo z nastankom gub in s suho ter hrapavo kožo. Tudi lasje so tanjši, ostanejo brez leska in so lomljivi. Podobno se zgodi z nohti.
Z leti, kot smo že omenili, se nastajanje kolagena v telesu upočasnjuje. To se, verjeli ali ne, lahko zgodi že po dvajsetem letu, približno petnajst let kasneje, nekje po tridesetem pa celo zelo upade. Nastanek kolagena se lahko v določeni meri spodbudi z zaužitjem več zelene zelenjave, soje, rib, ki vsebujejo maščobne kisline omega 3, saj te obnavljajo kolagenska vlakna. S tvorbo kolagena je povezano tudi žveplo, ki ga med drugim najdemo v česnu.
Nič manj pomembna ni hrana, bogata z vitaminom C, saj je slednji zelo pomemben pri gradnji kolagena in ohranjanju njegove čvrstosti. Morda kot zanimivost velja omeniti, da so želatine, ki se uporabljajo v prehranski industriji, pravzaprav hidroliziran kolagen. V preteklosti je sicer naša prehrana vključevala tudi živila, ki so preprečevala upad kolagena, kot je denimo domača juhica. Ko zavrete celega piščanca ali kuhate goveje kosti, je tista želatinasta snov, ki priplava na vrh, kolagen. Raznovrstna prehrana torej lahko pripomore, najverjetneje pa z leti ne pomaga dovolj.
V primeru, da omenjeno ne zadostuje in še vedno opažamo posledice pomanjkanja kolagena, je le-ta na voljo tudi kot prehransko dopolnilo. Prava mera kolagena lahko zelo hitro izboljša posledice predhodnega pomanjkanja. Nekaj gramov hidroliziranega kolagena na dan naj bi glede na raziskave v večini primerov denimo elastičnost kože, debelino las in stanje nohtov izboljšala že po dveh mesecih. Znano je, da se kolagen pogosto uporablja kot kožno polnilo za zdravljenje gub in proti staranju kože. V splošnem se uporablja v kozmetični kirurgiji kot zdravilo za bolnike z opeklinami, za obnovo kosti in v zobne, ortopedske in kirurške namene.