Kako naj iz suhoparnih priporočil, ki jih večkrat prebiramo in nas obkrožajo na vsakem koraku, naredimo načrt prehranjevanja, ki bo za nas dejansko uresničljiv?

Velikokrat se sprašujemo, kaj in koliko naj si naložimo na krožnik, da bo to zdravo in primerno za vsakega posebej. Od priporočil nas boli glava. Ali morda obstaja kakšen drugačen način razmišljanja, ki vodi do praktičnega in ne preveč obremenjujočega prehranjevanja?

Helena Okorn, mag. farm.

Obstaja! Kajti zdravo in uravnoteženo prehranjevanje niso stroga in toga priporočila, ki nas silijo, da smo čim bolj vitki ali celo suhi,  in se moramo zaradi njih odpovedovati jedem, ki jih imamo radi. Če pogledamo z drugega zornega kota in obrnemo svoje razmišljanje na glavo, pridemo do spoznanja, da je dobra prehrana tista, ob kateri uživamo, ki nam da več energije, in nas ohranja bolj zdrave. Nas ob tem prešine misel, da je to morda potegavščina? Kakšna pa je ta čudežna hrana?

Gre za načelo, da jejmo pametno! To ne pomeni le, kaj in koliko jemo, ampak tudi kako

Če osvojimo osnovna načela zdravega prehranjevanja in jih uporabimo tako, da so primerna za nas in naše zdravje, smo na dobri poti. Poleg blagodejnega vpliva na zdravje nam lahko pravilna izbira hrane dvigne tudi raven življenjske energije, izostri naš spomin in nas spravi v dobro počutje. Izgleda obetavno, kajne?

V nadaljevanju je navedenih nekaj nasvetov, kako se lahko naučimo izbrati pravo hrano iz sicer bogate in raznolike ponudbe.

Vedeti moramo (kot je bilo že večkrat napisano), da naj bi uvajali spremembe in novosti počasi. Uresničujmo jih načrtno, a vseeno mimogrede in se ne obremenjujmo preveč, če nam  ne uspe takoj. Če si postavimo velikopotezne cilje, nam bo to grenilo naš vsakdan in nas dejansko pripeljalo v goljufanje sebe in okolice. Nazadnje bomo načrt opustili, ker je (bil) tako ali tako neizvedljiv. In zopet bomo na začetku oziroma še nižje: spet smo poskusili, pa nam ni uspelo. Zato še enkrat: korakajmo počasi. Na primer, dodajmo več solate najrazličnejših barv in oblik kosilu ali večerji ali pa pri kuhanju začnimo uporabljati rastlinska olja namesto masti. Ko te majhne spremembe postanejo navada, se odločimo za nov podvig.

Namesto da se ukvarjamo s štetjem kalorij in tehtamo količine, razmišljajmo o hrani barvitih odtenkov, raznolikosti in svežine. Tak pogled nam bo pomagal pri odločitvah. Osredotočimo se na hrano, ki jo imamo radi in ji dodajajmo nove, sveže sestavine. Postopno bo naša hrana postala bolj zdrava.

Vsaka dobra sprememba šteje!

Ne bodimo perfekcionisti in ne izločimo popolnoma hrane, ki jo imamo radi. Če nam diši kava, a je brez sladkorja za nas neužitna, saj kavo osladimo z dvema žličkama sladkorja, sladkorja ne izločimo kar naenkrat, ampak se odločimo in si posladkajmo kavo z eno in pol žličke. Sčasoma se bomo navadili na manj sladek okus. Če to počasi nadaljujemo, lahko pridemo do skodelice kave, ob kateri uživamo, dodamo pa ji le polovico žličke pregrešnega sladkorja. In smo uspeli.

Zmernost je ključnega pomena

Ne lotimo se vse nezdrave hrane naenkrat. Če globoko v sebi vemo, da pojemo na primer preveč sladkarij in naša telesna teža vztrajno narašča ter se končno odločimo, da naredimo nekaj v tej smeri, naredimo to počasi. Drugače nam bo postalo težko, saj bo prepovedana hrana postala najbolj zaželena hrana. Sladkarije bomo videli vsepovsod, morda nam celo v sanjah ne bodo dale miru. Zato vzemimo posladek, vendar njegovo količino zmanjšajmo ali pa ga jejmo manjkrat ali ga z nekom delimo. Sčasoma bomo opazili, da sladkarije niso tako pogosto v naših mislih in posledično na naših krožnikih. Morda bodo kakšen dan celo izginile iz naše prehrane, ne da bi mi to opazili.

Kako naj jemo?

Jejmo v družbi, če je le mogoče. Uživajmo drug ob drugem. Uživanje hrane pred vključeno televizijo ali računalnikom velikokrat vodi do prenajedanja.

Prežvečimo grižljaje in uživajmo v okusih. Ne oropajmo se zaznavanja raznolikosti in veselja ob hrani.

Poslušajmo svoje telo. Ali smo v resnici lačni ali le žejni? Popijmo kozarec vode in morda bomo ugotovili, da smo le žejni.

Zaključimo hranjenje, preden smo popolnoma siti. Naši možgani potrebujejo določen čas, da nam sporočijo, da smo pojedli dovolj. Zato jejmo počasi.

Začnimo dan z zajtrkom in jejmo večkrat na dan manjše obroke

Tako bomo lahko začeli dan napolnjeni z energijo, z enakomerno razporejenimi obroki pa si bomo zagotovili, da raven naše energije ne bo padla. Obenem ne bomo sestradani dobesedno napadli zvrhanega krožnika enkrat na dan in tako pojedli mnogo več, kot bi potrebovali, ker se nismo mogli obvladati. In vsi smo gotovo že spoznali občutek prenajedenosti po takem obroku. Verjetno je bil daleč stran od blagodejnega in polnega energije.

Če torej želimo biti fit, moramo najprej osvojiti filozofijo zdravega in uravnoteženega prehranjevanja, k temu dodati primerno gibanje in rezultati nam bodo gotovo v veselje in spodbudo.

Februar, 2012