Jogurt

Težko je povedati, kdaj je človeštvo začelo jesti jogurt. Verjetno tedaj ko se je začelo prehranjevati z mlekom in ko je prvič skušalo ohraniti obstojnost mleka. Jogurt je namreč naravni produkt mleka, ki dalj časa stoji v določenih pogojih. Jedli so ga že egipčanski faraoni. Zgodovinski viri dokazujejo, da so fermentirane vrste mleka najstarejše oblike mlečnih izdelkov, saj o tem obstajajo dokumenti, ki so datirani nekaj stoletij pred našim štetjem. Na splošno velja prepričanje, da je jogurt doma na Balkanu in v vzhodnih sredozemskih deželah.

Ena od teorij pravi, da so jogurt odkrila nomadska plemena, ki so potovala po Sahari in s seboj prenašala mleko krav, koz ali ovac v želodcih zaklanih živali. Pod vplivom sonca in bakterij, ki so že bile v vrečah, se je mleko spremenilo v jogurt. Tisti, ki se niso selili, so pridobivali jogurt s podaljšanim shranjevanjem v odprtih posodah. Na ta način so zgostili mleko. Ohladili so ga in mu dodali majhno količino že prej pripravljenega jogurta. Bakterije so se razmnožile in izločile dovolj mlečne kisline, da se je mleko skisalo in sesirilo.

Avtorica: Katja Mohorič

Hrana za bogove

Beseda jogurt je aramejskega izvora in je sestavljena iz indoevropske besede yough (olje) in guard (sesirjeno mleko). Torej, olje sesirjenega mleka. Pri Aramejcih je veljal za hrano bogov. Ko so jih Arabci pregnali na področje, ki se razteza od Romunije do Indije, so navado ohranili. Čez čas so tudi Indijci govorili o jogurtu kot o hrani bogov, njegovo uživanje in zdravilne učinke pa opisali v svojih svetih spisih Vede.

Danes je jogurt najbolj priljubljeno fermentirano mleko v Evropi. Izdelujejo ga s pomočjo mešane jogurtove kulture, ki vsebuje dve bakteriji thermophilus in bulgaricus. V tehnologiji izdelave jogurta sta poznana dva osnovna načina predelave, s katerima dobimo čvrsti in tekoči jogurt. Za obogatitev ponudbe uporabijo različne dodatke, kot na primer različne vrste sadja, saharozo, naravne arome in barvila, da dobimo sadni jogurt (jagodni, borovničev, marelični, breskov, iz gozdnih sadežev, …), ali saharozo, naravne arome in barvila, da dobimo aromatizirani jogurt (kavni, vaniljev, čokoladni, …). Odvisno od količine in kakovosti dodatkov variira tudi kakovost jogurta in njegov vpliv na zdravje. Verjetno jih imata največ povsem navadni jogurt in navadni kefir.

Zdravilna moč jogurta

Vsebuje veliko proteinov in zdravih mlečnih kislin, ki preprečujejo rast škodljivih organizmov, predvsem tistih, ki v želodcu in prebavnem traktu povzročajo infekcije. Že včasih so verjeli, da se glavna vrsta bakterij Lactobacillus bulgaricus razmnožuje v črevesju in da je sposobna uničiti škodljive bakterije v tem delu organizma. Čeprav se to kasneje, v začetku 20. stoletja, ni izkazalo kot povsem točno, pa je nedvomno, da sta uživanje jogurta in dolgo življenje med seboj tesno povezana. To so potrdili nekateri vidni strokovnjaki. Lep primer so prebivalci Balkana in Kavkaza, ki so se vselej redno prehranjevali z jogurtom ali kefirjem. Njihova življenjska doba je bila bistveno daljša od povprečne, zato so začeli govoriti o narodih stoletnikov.

Recept za zelo poživljajoč napitek, priporočljiv predvsem za začetek dneva.

Domači sadni jogurt

Za dve osebi potrebujemo: ½ litra tekočega ali čvrstega jogurta, 150 gramov narezanega sadja (banane, jabolka, jagode, maline, borovnice ali katerokoli drugo sadje), pest drobno narezanih lešnikov ali mandeljnov, dve žlički vaniljevega sladkorj, malo cimeta.

Vse sestavine damo v mešalnik in zmiksamo, da se utekočinijo. Če želimo nekoliko slajši jogurt, lahko dodamo dve žlici tekočega medu ali drobno narezane fige, rozine ali dateljne, lahko pa tudi samo rjavi sladkor po okusu.

Vitamini in minerali so nujno potrebne sestavine zdrave prehrane. Sodobni načini pridelave ter predelave sadja in zelenjave žal ne zadostijo več potrebam rastočega in razvijajočega organizma. Vitamin D in kalcij pri dojenčkih in malčkih pomembno vplivata na razvoj in izgradnjo kosti. Po podatkih Inštituta za varovanje zdravja le 14 % mladostnikov uživa mleko in mlečne izdelke trikrat na dan, enkrat do dvakrat na dan pa le 43 %.

Živila, bogata s kalcijem

Uživanje živil, bogatih s kalcijem razdelite na več dnevnih obrokov. Še zlasti je pomemben večerni obrok, saj se s tem zmanjšajo nočni procesi razgrajevanja kosti.

Prehranske potrebe po kalciju v puberteti znašajo od 1.000 do 1.500 mg/dan.

Vitamin D

Vitamin je pomemben za razvoj, mineralizacijo in obnovo kosti ter zmanjšuje tveganje za razvoj bolezni. Pomembna je njegova vloga pri absorpciji kalcija in s tem preprečevanjem osteoporoze v kasnejših življenjskih obdobjih.

Kje ga najdemo?

V prehrani je vitamina D relativno malo. Najpomembnejši vir je ribje olje, najdemo ga v mastnih ribah, slanikih, jetrih, dodan pa je tudi margarini.

Ob zadostni izpostavljenosti soncu, povečanem vnosu živil, ki so naravni vir vitamina ali izdelkov, ki so obogatena z njim (npr. margarina, mleko, otroška hrana), bomo organizmu zagotovo zagotovili dobro oskrbo.

ABC

A Zdravilni učinki jogurta  se kažejo predvsem ob rednem uživanju.

B Danes je jogurt najbolj priljubljeno fermentirano mleko v Evropi

C Poleg fermetiranih izdelkov poskrbimo tudi za vsesplošen zdrav način življenja.