Avtor: Maja Korošak
Tudi James Cook je leta 1770, ko je odkril ta predel in ga poimenoval ter razglasil za britansko ozemlje, hitro ugotovil, da s kuhanjem listov tega drevesa dobi poživljajočo pijačo, ki jo je imenoval čaj. Ta seveda nima enakega okusa kot tisti čaj, ki ga je poznala takratna Evropa in ga je uvažala iz Indije in Kitajske.
Po tej zmoti ali nedoslednosti je drevo dobilo tudi svoje sedanje ime. Cookovi mornarji so naleteli tudi na tolmune, ki so bili polni listov, padlih z dreves. Takrat še niso vedeli, da aborigini te tolmune častijo kot magične zdravilne vode. Namakali so se v teh vodah, saj so zdravile kožne bolezni. Aborigini so jim kasneje pripovedovali zgodbe o zdravilni moči čajevca.
Z njegovimi listi so si zdravili ureznine in rane. Sveže utrgane liste so zmečkali, jih nanesli na odprto rano ter vse skupaj prekrili z blatom. Zdravilni učinek listov čajevca je bil tako močan, da je pomagal premagati okužbo rane kljub nesterilnemu blatnemu ovoju.
Prvi, ki je začel znanstveno raziskovati učinke čajevca je bil dr. A. R. Penfold, in sicer leta 1920. Odkril je, da je eterično olje čajevca kar trinajstkrat močnejše od takrat široko uporabnega antiseptičnega baktericida fenola. Prve rezultate svojih raziskav je objavil leta 1923 in v njih navedel, da rastlina vsebuje 1,8 odstotka eteričnega olja, ki je nestrupeno, nedražeče in da je močan antiseptik. Na podlagi teh ugotovitev so v naslednjem desetletju uporabljali to eterično olje kot antiseptično sredstvo pri zdravljenju ran, za ustno higieno in kot razkužilo v milih.
Kar šestdesetkrat hitreje je ubilo bacil tifusa od takratnih razkužil. Tik pred drugo svetovno vojno je Medicinska revija Avstralije (Medical Journal of Australia) objavila rezultate raziskave, ki je potrdila učinkovitost zdravljenja gnojnih ran in vnetega grla z eteričnim oljem čajevca. Spremljajoče raziskave so pokazale tudi pozitivne rezultate pri zdravljenju bolezni zob (gingivitis), ustne votline, rodil in glivičnih obolenj kože (kandidoza, dermatofitija).
Ker so bila med drugo svetovno vojno izredno razširjena huda glivična obolenja nog, zaradi katerih so morali številne vojake hospitalizirati, so med vojno vsem vojakom dajali kot obvezen del prve pomoči tudi eterično olje čajevca.
V zadnjih petih do desetih letih je bilo veliko narejenega na področju raziskav eteričnega olja čajevca. Vzporedno so ga testirali z zdravili proti aknam, opeklinam, prhljaju, glivicam, kožni plesni in bakterijam. Journal of Chemotherapy je leta 2001 objavil rezultate raziskave, v kateri so dokazali, da se eterično olje čajevca dobro obnese pri glivičnih obolenjih kože in sluznic. Rezultati nemške raziskave, ki je preiskovala učinkovanje čajevca na mikrobe, so bili objavljeni leta 2000.
Raziskovalci so odkrili, da čajevec deluje proti širokemu spektru bakterij, plesni in glivicam. V Kaliforniji so tudi dokazali, da učinkovito zdravi onihomikozo. Eterično olje čajevca je bilo pri glivičnem obolenju nohta uspešno v osemdesetih odstotkih. Iz leta 1990 pa izvira raziskava, ki se je ukvarjala z učinkovanjem čajevca na akne. Odkrili so in rezutate objavili v Medical Journal of Australia, da je eterično olje čajevca enako učinkovito kot benzoil peroksid, vendar ima manj stranskih učinkov.
Danes se eterično olje čajevca pridobiva s parno destilacijo iz finih listov čajevca. V eteričnem olju je približno sto različnih sestavin in je antiseptik (deluje razkuževalno) s širokim spektrom delovanja ter z nizko stopnjo strupenosti. Že v majhnih koncentracijah ima zelo močne protibakterijske, protivirusne in protiglivične lastnosti.
Eterično olje čajevca je dobro raziskano in njegova uporaba je preverjena skladno s predpisi Evropske unije.
Eterično olje čajevca, ki ga pogosto imenujejo tudi »prva pomoč v steklenički«, je neprecenljivo pri zdravljenju manjših ran, okužb, ureznin, pikov, celo odpravljanju lasnih uši ter pri aknasti koži. Vdihavanje eteričnega olja pomaga zdraviti vneto grlo, kašelj ter vnete sinuse.
Kopel z nekaj kapljicami eteričnega olja pomaga pri zdravljenju vnetega mehurja, sečnih boleznih in tudi Candide albicans, ki povzroča srbečico. Zelo dobro zdravi tudi razna glivična obolenja spolovil. Kamilični čaj z nekaj kapljicami eteričnega olja čajevca pomaga pri zdravljenju vnetih dlesni in obzobnih tkiv ter za nego mastnih las in lasišča s prhljajem.
Ker močno učinkuje, lahko tudi škodi. Ker eterično olje čajevca deluje tako, da neposredno raztaplja celične membrane, predstavlja tudi iritirajočo snov za naše telo.
Na testih alergenosti so ugotovili, da so 4 odstotki ljudi alergični na čajevec. Uporaba nerazredčenega olja na koži v daljšem časovnem obdobju lahko sproži rdečico in kožo preveč draži, čeprav ne sodite med alergike. Zato je v primeru dolgotrajne uporabe bolje uporabljati osnovne kreme, v katere umešamo eterično olje, ali posežemo po pripravkih, ki že imajo določeno koncentracijo eteričnega olja.
Če nanašamo nerazredčeno olje, to počnemo le točkovno – npr. z vatno palčko namažemo le akno, vneti noht, zunanji kanal vnetega ušesa. Eteričnega olja čajevca ne smemo uživati. V telesu namreč lahko močno zmoti delovanje imunskega sistema, sproži driske in celo poškoduje centralni živčni sistem.
Mnenja o uporabi na sluznicah (npr. kapljanje na vložke ali spodnje perilo v primeru vaginitisa ali dodajanje zobnim pastam in ustnim vodicam) so različna. Nekateri menijo, da gre za nizke koncentracije, ki ne škodijo. Drugi pa so mnenja, da takšna uporaba bolj škodi kot koristi, ker snovi skozi sluznice neposredno vplivajo na telo, čeprav jih nismo pogoltnili.
Uporaba čajevca je odsvetovana nosečnicam in doječim materam. Pri uporabi na hišnih ljubljenčkih je zelo pomembno, da se pripravki ne nanašajo na mesta, ki jih žival lahko poliže. Za vsa eterična olja velja tudi pravilo, da jih moramo shranjevati izven dosega otrok.