Ko zbolimo in gremo k zdravniku, nam ta za bakterijsko okužbo predpiše antibiotik. Menimo, da je s tem naša težava rešena. Vendar pa v zadnjem času precej slišimo o pomenu probiotikov. Le-ti so priporočeni kot dopolnitev pri jemanju antibiotikov, pri različnih zdravstvenih težavah ali na splošno za krepitev imunskega sistema.

Avtor: Saša Vrbančič

Antibiotiki zdravijo bakterijska vnetja

Antibiotiki so kemične snovi, ki jih tvorijo različni biološki organizmi, kot so glive, bakterije, lišaji ali višje rastline. V majhnih koncentracijah ubijajo druge (patogene) mikroorganizme ali zavirajo njihovo rast. Na bakterije delujejo bakteriostatično ali pa baktericidno. Uporaba je torej namenjena zatiranju bakterijskega vnetja. Antibiotiki lahko marsikdaj z odgovorno uporabo rešijo življenja, z neodgovorno uporabo pa povzročijo cel kup nevšečnosti, ki še dodatno rušijo zdravje človeka ali živali. Žal danes živimo v obdobju, ko je njihova uporaba čezmerna, posledice le-te pa mnogi ugotavljamo že sami.

Kaj so probiotiki?

Beseda izhaja iz grškega izraza pro bios (za življenje). Definicija pravi, da so probiotiki živi mikroorganizmi, ki zagotavljajo koristi za gostitelja. Pogoj je, da jih ta zaužije v zadostni količini. Čeprav so podobni bakterijam, pa so nepatogene bakterije.

Koristi probiotikov

Pri zdravih posameznikih naseljujejo prebavni trakt in skrbijo za primerno črevesno mikrofloro. S tem preprečujejo patogenim bakterijam naselitev in zavrejo želodčno-črevesne okužbe. Poleg tega prek komunikacije s črevesnimi celicami neposredno večajo odpornost črevesa pred okužbo. Vplivajo lahko na sestavo črevesne sluzi in na prehodnost črevesne sluznice. Probiotične bakterije utrjujejo funkcijo črevesne pregrade. Za probiotike so idealne mlečnokislinske bakterije iz rodu laktobacilov, bifidobakterij, enterokokov in streptokokov.

Vsak laktobacil ali bifidobakterija še ni probiotik

Koristni učinki probiotikov so namreč vezani na določeno vrsto oz. celo podvrsto, sev. Probiotični izdelek mora vsebovati zadostno količino živih bakterij določenega seva, te bakterije pa morajo biti sposobne preživeti prehod skozi »neprijazno« okolje zgornjega dela prebavil in najti svoj prostor v delih črevesa, kjer lahko učinkujejo.

Probiotični izdelek mora biti učinkovit pri težavi, zaradi katere ga jemljemo

To pa še ni vse. Sevi, ki imajo dokazano učinkovitost pri nekem simptomu, so pogosto povsem neučinkoviti pri drugi. Npr. sev, ki je odličen pri zdravljenju akutne virusne driske, je lahko povsem neučinkovit pri preprečevanju driske zaradi jemanja antibiotikov. Zakaj? Načini nastanka teh bolezni so različni, različno pa je tudi delovanje različnih probiotičnih bakterij v črevesu.

Seveda ni treba izgubljati besed, da mora biti učinkovitost in varnost posameznega probiotika dokazana s kakovostnimi bazičnimi in predvsem kliničnimi raziskavami.

Trg ponuja marsikaj, kar nosi oznako probiotik

Vnašamo jih lahko s hrano – jogurt, kislo mleko, fermentirani napitki, skuta in druge vrste svežega sira – ali kot prehransko dopolnilo v obliki kapsul, tablet, praškov in vaginalnih globul, ki jih lahko kupimo v lekarni brez recepta.

Vendar pozor, ni vse zlato, kar se sveti. Ker so probiotiki tudi medijsko zelo opevani, se lahko zgodi, da v preveliki želji zgrešimo in kupujemo vsepovsod. Za vsemi izdelki, ki so na voljo, žal ne stojijo resne raziskave, ki bi učinkovitost dokazale v klinični praksi. Izognite se probiotičnim izdelkom, ki naj bi koristili vsem namenom, saj za njimi ponavadi stoji le oglaševanje in ne z dejstvi podprta znanost. Vsekakor povprašajte zdravnika ali farmacevta, kaj je koristno in kaj ne.

Previdnost velja tudi pri vseh, ki so kritično bolni. Raziskave so pokazale, da se lahko pri majhnih otrocih pojavijo alergije v večjem obsegu. Vedno, kadar imamo težave s prebavili, moramo obiskati zdravnika, da izključi resna obolenja, nato pa se z njim posvetovati glede jemanja probiotikov.

Črevo – največji imunski organ v telesu

Črevo je največji imunski organ v telesu. V črevesu se naš organizem srečuje z vplivi iz okolja, in sicer od hrane do tujih mikroorganizmov. Črevesne bakterije so najpomembnejši dejavnik za zorenje in uravnavanje delovanja črevesnega imunskega sistema, zato je črevo mesto nenehnega imunskega dogajanja. Tudi probiotiki, ki smo jih že spoznali kot zdravju koristne črevesne bakterije, imajo svojo vlogo. Po eni strani spodbujajo črevesni imunski sistem k večji učinkovitosti pri obrambi proti črevesnim okužbam, po drugi strani pa nadzorujejo pretiran črevesni imunski odziv na običajne okoljske dejavnike, ki se v bolezenskih razmerah kaže kot kronično črevesno vnetje ali alergijske reakcije. Celice črevesnega imunskega sistema pa ne ostajajo samo v črevesju, ampak po krvi in limfi potujejo tudi v oddaljene organe: v dihala, sečila, rodila, dojke. Zato vplivajo na imunsko dogajanje v njih. Pri tem probiotiki ugodno vplivajo tudi na okužbe in vnetna dogajanja v teh organih.