Zima je že v polnem razmahu in mraz pritiska z vseh strani. Iz toplih hiš stopamo na leden zrak v sončno, oblačno ali megleno jutro – naše telo uspešno kljubuje velikim zunanjim razlikam. Če smo polni zdravja in zanosa, nas nič ne moti, a kaj, ko se zgodi, da se včasih enostavno ne počutimo dobro, se nas loti prehlad ali kakšna druga nadležna bolezen. Takrat si priznamo ali pa nam drugi povedo, da je naša imunska odpornost padla. Kaj storiti?

O zmanjšani imunski odpornosti je bilo že veliko povedanega, zato vam v nadaljevanju predstavljamo zdravilno rastlino, katere zdravilne moči spodbujajo obrambno sposobnost našega telesa. To je škrlatna ehinaceja ali škrlatni ameriški slamnik, ki so jo s pridom uporabljali severnoameriški Indijanci že pred 500 leti. Z njo so lajšali prehladna obolenja, zdravili rane, kožne izpuščaje in različne zastrupitve. Ehinaceja je v Evropo prišla v 19. stoletju. Prvi komercialno priznani pripravek je Meyerjevo čistilo za kri, ki je imel širok spekter uporabe – od pikov kač, revmatizma, obolelih živcev in še marsikaj. Preteklo je kar stoletje, da je uporaba škrlatne ehinaceje v ponovnem porastu, v Nemčiji pa so jo celo uradno potrdili za zdravljenje prehlada, okužb zgornjih dihalih poti in sečil ter hitrejše celjenje ran.

Danes poznamo več vrst ehinacej, a za zdravljenje uporabljamo le tri: škrlatno (Ech. purpurea), ozkolistno (Ech. angustifolia) in bledo (Ech. pallida). Med seboj se razlikujejo po barvi in obliki venčnih listov. Po dosedanjih raziskavah je najučinkovitejša škrlatna ehinaceja.

Za pripravo farmacevtskih izdelkov se uporabljajo nadzemni deli rastline (cvetovi in listi), v katerih je največ zdravilnih učinkovin. V nekaterih pripravkih je tudi korenina, ki pa je manj učinkovita.

Kako ehinaceja deluje?

Ehinaceja je naravni imunostimulas, ki okrepi nespecifično odpornost organizma proti virusnim, bakterijskim in glivičnim okužbam. Veča število imunskih celic in krepi njihovo delovanje. Tako pospeši odstranjevanje mikrobov in preprečuje širjenje okužbe. Z drugimi besedami: npr. cepiva delujejo proti natančno določenim povzročiteljem okužb, ehinaceja pa okrepi delovanje celic našega lastnega obrambnega sistema, ki se nato borijo proti različnim okužbam.

Do danes poznane aktivne učinkovine v ehinaceji so alkilamidi, derivati kavne kisline, inulin, polisaharidi, ehinakozid in še mnoge druge.

Uporaba pripravkov ehinaceje se priporoča:   

• za zvečanje odpornosti organizma,
• za preprečevanje prehlada in gripe ter hitrejše okrevanje, če je bolezen že nastopila,
• za lajšanje bolezenskih znakov pri lažjih virusnih in bakterijskih okužbah dihalnih poti (izcedek iz nosu, vnetje žrela, kašelj, utrujenost).

Priporočljivo je, da začnemo z jemanjem teh pripravkov čim prej, že ob prvih znakih okužbe.

Pripravke jemljemo od 1 tedna do največ 8 tednov, saj dolgotrajno spodbujanje imunskega sistema ni smiselno.

Na policah lekarn in specializiranih trgovin lahko kupimo različne pripravke ehinaceje. Razlike med njimi so velike ter odvisne od mnogih dejavnikov, in sicer za katero vrsto ehinaceje gre, kje in kako so bile rastline pridelane, kateri deli rastlin so uporabljeni, kako so iz njih pridobili zdravilne učinkovine itd.

Znano je, da lahko različni postopki predelave ehinacej dajo popolnoma različne učinkovine oz. različne koncentracije, od česar bo odvisna učinkovitost ali neučinkovitost posameznega zdravila.

Pri izdelavi pripravka je bistvenega pomena, katero topilo je uporabljeno. Npr. čaj iz ehinaceje vsebuje le učinkovine, ki so topne v vodi, vodno-etanolna tinktura pa vsebuje tudi učinkovine, topne v etanolu. S tem je zagotovljen širši spekter učinkovin.

Pripravki so v obliki tablet in peroralnih kapljic, ki jih nakapamo v kozarec vode in popijemo.

Na kaj moramo biti pozorni pri jemanju škrlatne ehinaceje?

Izdelki iz ehinaceje so varni. Kot pri vseh zdravilnih pripravkih se držimo navodil proizvajalca, ki jih najdemo na ovoju. V redkih primerih se lahko pojavi preobčutljivostna reakcija na koži. Če smo preobčutljivi na rastline iz družine košaric (kamor poleg ehinaceje uvrščamo tudi znano arniko in rman), pripravkov iz ehinacej ne smemo jemati. Prav tako se ti pripravki ne smejo uporabljati pri napredujočih  sistemskih boleznih, na primer tuberkulozi, levkemiji, multipli sklerozi, aidsu, okužbi s HIV in drugih avtoimnunskih boleznih. V skladu s splošno medicinsko prakso je odsvetovana uporaba tudi nosečnicam in doječim materam.

Škrlatni ameriški slamnik je eden od darov narave. Zakaj ga ne bi vzeli in pomagali svojemu organizmu ter naši lastni obrambni sposobnosti, ko je to potrebno.