Klimakterij je naravni proces, ki se pri ženskah pojavi z dodajanjem let. Pogovorno mu rečemo tudi menopavza. Gre za upadanje spolnih hormonov, estrogena in progesterona, ki ga seveda ne moremo upočasniti, kaj šele preprečiti.

Avtorica: Adrijana Gaber

Kdaj se začne?

Po 45. letu starosti se začnejo motnje menstruacijskega cikla. Normalni cikel traja v razmiku od 21 do 35 dni, v tako imenovanem predmenopavznem obdobju pa se cikli spremenijo: postajajo krajši, kasneje tudi daljši, tudi krvavitve so lahko daljše. V nasprotju s splošnim prepričanjem in splošno rabo tega izraza je menopavza pravzaprav dogodek – to je zadnja menstruacija v življenju ženske. Obdobje pred tem imenujemo predmenopavza, po tem pa pomenopavza.

Predmenopavzno obdobje od ženske do ženske traja različno, pri nekaterih le nekaj mesecev, pri drugih več let. Ko v jajčnikih ni več jajčnih celic, prenehajo tudi menstruacije. Srednja starost žensk v razvitem svetu je ob menopavzi 51 let, enako tudi v Sloveniji.

Kako ženska ve, da je nastopila menopavza?

Poleg nerednih menstruacijskih ciklov kot posledice pomanjkanja spolnih hormonov ženskega estrogena in progesterona se lahko pojavijo tudi drugi simptomi. Najpogosteje so to vročinski oblivi, ki se pojavljajo večkrat na dan. Navali vročine so običajno v zgornji del telesa, spremlja jih potenje, lahko pa tudi mrazenje. Nekatere ženske se znojijo tudi ponoči. Z vročinskimi oblivi se srečata dve tretjini žensk, pri eni tretjini so ti simptomi tako močni, da motijo vsakodnevno življenje. Spremljajo jih lahko še nespečnost, razdražljivost, pozabljivost, razbijanje srca in slabo počutje. V predmenopavznem obdobju se upočasni tudi metabolizem, zato naj bi kar 80 % žensk pred menopavzo pridobilo v povprečju deset kilogramov.

Kasneje, v pomenopavznem obdobju, se pojavijo tudi spremembe v urogenitalnem traktu. Nožnica lahko postane suha, s tem so povezane bolečine pri spolnem odnosu. Pojavijo se lahko bolečine pri uriniranju, lahko pride do pogostejših vnetij sečil pa tudi urinske inkontinence. V pomenopavznem obdobju se proces staranja pospeši, lahko se pojavijo srčno-žilne bolezni in ateroskleroza, zaradi zmanjševanja gostote kostne mase pa tudi osteoporoza.

Polno živeti tudi po petdesetem

Omenjene spremembe in težave niso le nekaj, kar žensko nujno doleti, ampak jih lahko uravnava tudi sama, tako da še naprej lahko uživa polno življenje. Z zdravim načinom prehranjevanja in zmanjšanim vnosom hrane bo naredila veliko za svoje počutje tudi po petdesetem letu. S primerno telovadbo, ki vključuje med drugim tudi vadbo z lahkimi utežmi, bo naredila naslednji korak k zdravju in dobremu počutju ter upočasnila proces staranja. Pomemben je tudi odnos do starosti in staranja, predstave, ki jih ima o tem obdobju. Ali ga vidi kot nekaj lepega, obdobje, v katerem lahko na drug način izraža in živi svoje potenciale, ali pa kot neko žalostno obdobje, polno bolečine in bolezni. Torej, pomembno je, kako si ženska vnaprej predstavlja to obdobje življenja zase. V veliki meri si sama kreira svojo prihodnost, zato je dobro, da vsaka zase vnaprej razmisli, kaj od tega obdobja želi in pričakuje ter dovolj zgodaj začne delati korake, da to svojo vizijo lahko uresniči.

Preventivni pregled odkrivanja raka dojk

V preventivo spadajo tudi nekateri zdravstveni pregledi, ki naj jih ženska po petdesetem letu redno opravlja, da bo s tem preprečila morebitni razvoj bolezni, ki so v tem obdobju pri ženskah pogostejše.

Prvi takšen pregled je zagotovo mamografija, ki ga vsaka ženska lahko opravi na tri leta v okviru presejalnega programa Dora.

Prav je, da to možnost izkoristimo in tudi na ta način poskrbimo zase. Dora je organiziran populacijski program za zgodnje odkrivanje raka dojk, ki je najpogostejši rak pri ženskah. Letno v Sloveniji za njim zboli okoli 1.400 žensk, večina po 50. letu. Cilj presejalnega programa je zmanjšanje umrljivosti za rakom dojk za 25 do 30 %.
V program DORA vabijo ženske med 50. in 69. letom na mamografijo ali rentgensko slikanje dojk. Če se udeležite mamografije, to ne bo preprečilo nastanka raka dojk, bo pa ta lahko odkrit zgodaj in bo zato zdravljenje uspešnejše.

Z mamografijo se namreč večinoma odkrivajo majhni raki in pri zgodaj odkritem raku dojk je verjetnost ozdravitve večja. Običajno se pri operaciji zgodaj odkritega raka odstrani le rakavo tkivo in ne cela dojka, prav tako večinoma ni potrebna odstranitev vseh bezgavk v pazduhi. Manj je tudi sistemskega zdravljenja (npr. kemoterapije). Manj obsežno zdravljenje ima za posledico manj neželenih učinkov, hitrejše okrevanje in hitrejšo vrnitev v normalno življenje. Gre za dokazano najzanesljivejšo in najbolj natančno metodo za odkrivanje začetnih rakavih sprememb v dojkah v tem starostnem obdobju. Torej ne oklevajte in se odzovite vabilu na pregled!

Kardiološki pregled

Pri ženskah nad 50. let svetujejo preventivno preiskavo obremenitve srca (cikloergometrija) in ultrazvok srca s pregledom delovanja srčne mišice in zaklopk.

Z obremenitvenim testiranjem na kolesu ocenjujejo funkcijo srca, pljuč, krvnih žil in mišic. Pomaga pri ugotavljanju zoženih koronarnih arterij. Z oceno telesne zmogljivosti lahko načrtujejo terapijo in telesno dejavnost pri ženskah s koronarno boleznijo, s srčnim popuščanjem, motnjami srčnega ritma in boleznih srčnih zaklopk, pa tudi za določanje telesne zmogljivosti zdravih oseb.

H kardiologu ženske največkrat napoti osebni zdravnik. Priporoča pa se, da kardiologa obiščete tudi preventivno, če imate visok krvni tlak, stiskajočo ali pekočo bolečino v prsih, prehiter, neenakomeren ali prepočasen utrip ali pa težko dihate.

Merjenje kostne gostote

Pogostost osteoporoze ali poroznih kosti s starostjo narašča. Ta bolezen tare 27,5 % žensk, starih nad 50 let, nad 65 let pa kar 40,6 %. Skoraj vsaka druga ženska po 50. letu naj bi si do konca življenja zlomila kost zaradi neprepoznane in nezdravljene osteoporoze. Pri ženskah je možnost razvoja osteoporoze večja kot pri moških, običajno so namreč lažje, imajo tanjše kosti in se jim neposredno po menopavzi kostna masa hitro zmanjša. Če je nekdo od bližnjih imel osteoporozo, je tveganje, da tudi vi zbolite za to boleznijo, bistveno večje. Dejavnik tveganja je tudi zgodnja menopavza pred 45. letom (naravna ali po odstranitvi rodil brez zdravljenja z estrogeni), prehrana z malo kalcija in vitamina D, pretirano uživanje beljakovin (meso) in soli lahko zaloge kalcija v telesu še zmanjša, slabo vplivajo tudi telesna nedejavnost, kajenje, preveč kofeina in pretirano uživanje alkoholnih pijač. Tudi zdravila pogosto povečujejo tveganje za razvoj osteoporoze.

Tudi tu velja, da je preventiva boljša kot kurativa. Zato so preventivna merjenja kostne gostote po 50. letu močno priporočljiva. To se opravi z metodo dvoenergijska rentgenska absorbciometrija (DXA – angl. dual energy X-ray absorptiometry), tj. s posebno napravo, ki deluje na podlagi rentgenskih žarkov. Metoda je varna, saj je sevanje izrazito majhno, kar od 10- do 15-krat manjše kot pri običajnem rentgenskem slikanju pljuč. Meritev je opravljena v nekaj minutah, ne boli in je zelo natančna. S ponovnimi meritvami ocenijo izgubo kostne mase v določenem časovnem intervalu ali pa spremljajo učinek zdravljenja osteoporoze. Dobljeni rezultat izraža izmerjeno mineralno kostno gostoto kot T-vrednost. Če je preiskovanka ženska v menopavzi, gre za osteoporozo v primeru, ko je izmerjena T-vrednost ≤ –2,5 standardne deviacije na treh značilnih mestih meritve: celokupna hrbtenica, vrat kolka in celokupni kolk. Če ima ženska poleg nizke mineralne kostne gostote tudi osteoporozni zlom, govorimo o t. i. hudi osteoporozi. Če pa je T-vrednost ≤ –1 in > ––2,5, govorimo o osteopeniji (predhodnica osteoporoze).

Hormonska neravnovesja

Ženska hormona, estrogen, ki je najpomembnejši pri razvoju sekundarnih spolnih znakov in pri klinični sliki, ter progesteron, ki je pomemben za pripravo telesa na nosečnost in vzdrževanje nosečnosti, nastajata v jajčnikih, njuna koncentracija pa variira glede na menstruacijski ciklus. S staranjem ženske prihaja do pomembnega manjšanja koncentracije obeh hormonov. Največji upad se zgodi v obdobju menopavze v starosti okoli 50 let, do usihanja ženskih hormonov pa prihaja že v predmenopavzalnem obdobju, približno štiri leta pred nastopom menopavze. Njuno pomanjkanje lahko vpliva tudi na izgubo oz. redčenje las, tanjšanje kože in njeno večjo suhost, suhost nožnice ipd.

Določanje vrednosti progesterona in estrogena pri ženskah poteka laboratorijsko, njune vrednosti pa variirajo glede na mesečni ciklus. V menopavzi se določa hormon hipofize, in če so njegove vrednosti nad 25 E/L, lahko govorimo o odpovedi delovanja jajčnikov oziroma o menopavzi.

V obdobju menopavze se progesterona in estrogena običajno ne nadomešča, izjema so primeri zelo hudih simptomov in v primeru prezgodnje menopavze, do katere pride pred 40. letom in je vedno bolezenskega vzroka (genetski, dedni ali posledica kemoterapij, obsevanj itd.).

Po 50. letu se ženskam ob težavah poleg opisanega priporoča še pregled ščitnice, svetuje se udeležba v preventivnem programu Svit za zgodnje odkrivanje raka črevesja in po potrebi tudi kolonoskopija (pregled črevesja z endoskopom), seveda pa tudi redno merjenje ravni sladkorja v krvi, krvnega tlaka in holesterola. Ne pozabite niti na redne ginekološke preglede in zgodnje odkrivanje raka materničnega vratu v okviru preventivnega programa Zora!

ABC

A Pomemben je odnos do starosti in staranja, predstave, ki jih ima ženska o tem obdobju.

B Mamografija je nujen pregled za vsako žensko po petdesetem!

C Skoraj vsaka druga ženska po 50. letu naj bi si do konca življenja zlomila kost zaradi osteoporoze.