Poslabšanje vida pri sladkornih bolnikih je še posebej rizično, saj ga bolniki zaradi skoraj neopaznih znakov prepoznajo šele v poznih fazah. Takrat pa je namreč lahko že prepozno, saj je prav zgodnja diagnoza ključna za prepoznavanje in zdravljenje. O diabetični retinopatiji, ki najpogosteje prizadene vid bolnikov s sladkorno boleznijo, presajanju in novostih na področju zdravljenja smo se pogovarjali s prof. dr. Mojco Globočnik Petrovič, dr. med., z Očesne klinike UKC Ljubljana.

Avtorica: Nika Arsovski

Kolikšno je tveganje, da bo diabetes vplival na bolnikov vid?

Okoli tretjina bolnikov s sladkorno boleznijo občuti spremembe na očesni mrežnici, tako imenovano diabetično retinopatijo. Pogosteje so med njimi bolniki z neurejenim sladkorjem v krvi, povišanim krvnim tlakom in daljšim trajanjem sladkorne bolezni. Po dvajsetih letih sladkorne bolezni ima skoraj vsak diabetično retinopatijo. Pri večini bolnikov ostanejo spremembe minimalne in ne napredujejo, pri desetini bolnikov pa napredujejo in lahko povzročijo poslabšanje vida, lahko vodijo tudi v slepoto.

Lahko sladkorni bolniki sami opazijo, da je z njihovim vidom nekaj narobe? Kako?

Bolniki s sladkorno boleznijo opazijo težave šele pri spremembi na očeh, ki se pojavi v kasnejši fazi in poslabša tudi vid. Običajno opažajo postopno poslabšanje vida – vidne ostrine, možno pa je tudi nenadno poslabšanje vida, ki ga opisujejo kot plavajoče črne pike ali temno zaveso pred očesom.

Kako diabetes vpliva na vid otrok, ki se soočajo z diabetesom? Katere bolezni vida so pri njih najpogostejše?

Običajno pri otrocih sladkorna bolezen ne vpliva na poslabšanje vida, prve spremembe se sicer lahko pojavijo že v puberteti, vendar običajno do teh pride kasneje.

Na kakšen način lahko diabetes prizadene naš vid?

Sladkorna bolezen povzroči povečano prepustnost krvnih žil v rumeni pegi, tako nastane edem mrežnice v rumeni pegi, ki povzroči poslabšanje vida. Pride do zmanjšane stabilnosti stene krvnih žil, zato so v mrežnici prisotne krvavitve. Nastane zapora krvnih žil mrežnice, zaradi česar pride do slabše prehrane in pomanjkanja kisika v mrežnici, kar pripelje do tvorbe novih žil na površini mrežnice, ki rade počijo in povzročijo krvavitev v mrežnici ali v steklovini, lahko pa povzročijo tudi odstop mrežnice.

Zakaj velik pomen pri prepoznavanju bolezni igra zgodnja diagnoza?

Zgodnje prepoznavanje bolezni omogoča pravočasno zdravljenje, seveda, če je le-to potrebno. Samo zgodnje zdravljenje je za preprečevanje poslabšanja vida lahko učinkovito. Če ob napredovanju bolezni sprememb ne zdravimo pravočasno, lahko na očeh nastopijo spremembe in kljub zdravljenju ne moremo izboljšati vida.

Katere skupine ljudi in bolniki s katerim tipom diabetesa so najbolj na udaru, kadar govorimo o težavah z vidom in diabetični retinopatiji?

Najbolj so rizični bolniki, ki imajo slabo urejen krvni sladkor, pomembna je povprečna raven krvnega sladkorja, ki ga odraža glikoziran hemoglobin. Rizični so tudi bolniki s povišanim krvnim tlakom in bolniki, ki imajo dlje časa neurejeno sladkorno bolezen. V nosečnosti se morajo bolnice s sladkorno boleznijo večkrat kontrolirati pri oftalmologu.

Kako poteka zdravljenje diabetične retinopatije? Kakšne so novosti v zdravljenju?

Zdravimo jo z laserji, biološkimi zdravili ali operativno. Poznamo dve obliki diabetične retinopatije, ki ogrozita vid, in sicer edem v rumeni pegi mrežnice in proliferativno diabetično retinopatijo (težja oblika), za katero je značilno razraščanje novih žil na mrežnici. Edem rumene pege zdravimo z biološkimi zdravili, tako imenovanimi anti VEGF zdravili, ki jih apliciramo v oko, običajno v mesečnih razmikih nekajkrat na leto.

Drugo zdravilo, ki ga apliciramo v oko pri diabetičnem edemu mrežnice rumene pege, so kortikosteroidi. Izbira je odvisna od oblike bolezni in odziva na primarno terapijo. Zdravljenje z biološkimi zdravili lahko dopolnimo z lasersko terapijo. Uporabimo lahko argon laser za zdravljenje bolj periferne mrežnice in novejši mikropulzni laser za zdravljenje edema rumene pege. Periferno mrežnico zdravimo z laserjem, da preprečimo napredovanje diabetične retinopatije in razvoj t. i. proliferativne retinopatije. Če je prisotna krvavitev v očesu ali odstop mrežnice, potem take oči zdravimo z operativnim pristopom (vitrektomijo), kjer z instrumenti vstopimo v oko in s površine mrežnice odstranimo novonastale žile, ki krvavijo.

Kaj pa pomeni presajanje diabetične retinopatije?

Izraz označuje redno letno očesno pregledovanje bolnikov s sladkorno boleznijo. Izvaja se takoj po postavitvi diagnoze sladkorne bolezni in nato enkrat letno pri bolnikih s SB tipa 2, pri bolnikih s SB tipa 1 pa se izvede v puberteti ter nato vsakoletno. Vsakoletni očesni pregledi so potrebni, ker le tako lahko najdemo tiste bolnike, pri katerih je bolezen napredovala, zaradi zgodnje diagnostike pa je še možno s pravočasnim in ustreznim zdravljenjem preprečiti poslabšanje vida. Presajanje se lahko izvaja s klasičnim pregledom pri oftalmologu ali s fotografiranjem očesnega ozadja po predhodnem določanju vidne ostrine. Presajanje izvajamo v oftalmoloških ambulantah, pri zdravnikih koncesionarjih, v zdravstvenih domovih, bolnišnicah, v UKC Maribor in Ljubljana, pa tudi v ambulanti za diabetes v UKC Ljubljana. Fotografije očesnega ozadja ali mrežnice odčita oftalmolog, določi stopnjo razvoja očesnih sprememb in bolnika napoti na ponovno slikanje ali pregled čez eno leto ali predhodno, glede na ugotovljeno stanje.

Kakšni so nadaljnji koraki v zvezi s presejalnim programom?

Presejalni program diabetične retinopatije je bil v lanskem letu prvič potrjen in skoraj polovici bolnikov s sladkorno boleznijo zagotavlja vsaj enkrat letno očesni pregled. Prizadevamo si razširiti program in omogočiti izdelavo registra bolezni, ki bo omogočal tudi aktivni vpoklic bolnikov na pregled.

Kako lahko sladkorni bolniki pripomorejo k ohranitvi vida?

Bolnik s sladkorno boleznijo lahko pripomore k preprečevanju poslabšanja vida z rednimi letnimi očesnimi pregledi, uravnavanjem krvnega sladkorja in krvnega tlaka. Vsak bolnik s sladkorno boleznijo mora biti vsaj enkrat na leto očesno pregledan. Na očesni pregled je napoten z napotnico osebnega zdravnika ali diabetologa.

Primer

 

Mlajši bolnik s sladkorno boleznijo tipa 1, ki ima začetne spremembe na mrežnici. Potrebno je pozorno spremljanje in kontrolni pregled vsaj v obdobju 1 leta. (Slika 1)

 

 

 

Pacient je prišel na pregled čez 2 leti zaradi hudega poslabšanja vida z močno napredovalimi spremembami na mrežnici. (Slika 2) Pri temu bolniku je bila potrebna operacija očesa. Če bi se držal načrtovanega obiska bi skoraj gotovo lahko z lasersko terapijo preprečili poslabšanje vida in operacija ne bi bila potrebna.

 

Bolnik s sladkorno boleznijo lahko pripomore k preprečevanju poslabšanja vida z rednimi letnimi očesnimi pregledi, uravnavanjem krvnega sladkorja in krvnega tlaka. Vsak bolnik s sladkorno boleznijo mora biti vsaj enkrat na leto očesno pregledan. Na očesni pregled je napoten z napotnico osebnega zdravnika ali diabetologa.

ABC

A Diabetično retinopatijo zdravimo z laserji, biološkimi zdravili ali operativno.

B Z vsakoletnimi očesnimi pregledi odkrijejo napredovanje bolezni, zaradi zgodnje diagnoze pa je možno s pravočasnim in ustreznim zdravljenjem preprečiti poslabšanje vida.

C Po dvajsetih letih sladkorne bolezni ima skoraj vsak bolnik diabetično retinopatijo.