Sladkorna bolezen ni ozdravljiva, da pa se jo omiliti, tako da ima ob polnem sodelovanju zdravnika in bolnika slednji čim bolj kakovostno življenje. Zdravljenje je sicer zelo kompleksno, pri tipu 1 si morajo bolniki vbrizgavati inzulin, tip 2 pa se večinoma uravnava z zdravili in dieto. Kako napreduje zdravljenje v zadnjih letih in posledično tudi kakovost življenja bolnikov, nam je zaupala strokovna direktorica Splošne bolnišnice Jesenice Karmen Janša, dr. med., spec. internistka, specialistka diabetologinja.

Avtorica: Katja Štucin

V uvodu omenjena tipa sladkorne bolezni se najbrž tudi različno obravnavata. Po čem se razlikujeta?

Sladkorni bolezni tipa 1 in tipa 2 se med seboj najbolj značilno razlikujeta glede etiologije, zdravljenje in starosti, ko se bolezen pojavi.

1. Sladkorna bolezen tipa 1 najpogosteje nastane zaradi avtoimunskega uničenja celic beta trebušne slinavke, ki proizvajajo inzulin. Uničenje celic beta je zelo hitro, zato pride do nenadnega pomanjkanja inzulina in potrebno je takojšnje zdravljenje z inzulinom. Bolezen se pojavlja pri otrocih, mladostnikih in mladih odraslih približno do 35. leta.
2. Sladkorna bolezen tipa 2 pa nastane s prepletanjem številnih mehanizmov, ki vodijo do inzulinske rezistence, to je odpora proti delovanju inzulina, hormonskih sprememb v prebavnem traktu, ki sodelujejo pri regulaciji krvnega sladkorja, sprememb v centralnem živčnem sistemu, ki vplivajo na regulacijo hranjenja, in postopnega pešanja sproščanja inzulina iz celic beta v trebušni slinavki.

Sladkorni bolniki morajo paziti na pravilno prehranjevanje. Kakšna je priporočljiva prehrana oziroma kaj lahko zaužijejo in česa nikakor ne?

Pri nasvetih za prehranjevanje sladkornih bolnikov se držimo načel zdrave prehrane, s petimi obroki dnevno, z omejitvijo nasičenih maščob in ogljikovih hidratov z visokim glikemičnim indeksom, s poudarkom na polnovrednih ogljikovih hidratih, zelenjavi, stročnicah in vsaj 1,5 litra vode dnevno. Svojim pacientom zelo rada rečem, da naj se izogibajo predvsem dveh stvari: sladkorja v hrani in pijači ter jedi iz bele moke.

So morda kakšna živila še posebej priporočljiva?

Svetujemo predvsem veliko različne zelenjave, stročnice in pa dovolj vode. Hrana mora biti mešana, čim bolj pestra, prav posebnih jedi posebej ne priporočamo.

Kateri so še tisti dejavniki, ki vplivajo na kakovost življenja sladkornih bolnikov?

Sladkorni bolniki morajo skrbeti za zdrav življenjski slog. Poleg zdrave prehrane, o kateri sva že govorili, je izrednega pomena redna telesna dejavnost, skrb za telesno težo in izogibanje stresnim situacijam. Sladkorna bolezen je kronična bolezen, ki traja do konca življenja.

Sladkorni bolniki, ki se zdravijo z inzulinom ali s peroralnimi antidiabetiki, se pravi tableti, ki pospešujejo izločanje inzulina, se vsak dan spopadajo tako s previsokim kot s prenizkim krvnim sladkorjem. Zaradi tega morajo imeti veliko znanja s področja delovanja zdravil, da jih znajo prilagajati zaužiti prehrani, telesni aktivnosti, stresu, bolezni, službenim obveznostim in še bi lahko naštevala. Več znanja imajo, bolj se znajo opazovati, posledično pa lažje uravnavajo svojo bolezen. Dobro urejena bolezen namreč preprečuje slabo počutje ob nihanjih krvnega sladkorja, predvsem pa preprečuje nastanek kasnejših zapletov sladkorne bolezni na srcu in ožilju, ledvicah, očeh in perifernem živčevju.

Kako natančno poteka zdravljenje enega in drugega tipa sladkorne bolezni?

1. Sladkorno bolezen tipa 1 vedno že od začetka zdravimo z inzulinom, seveda ob načelih zdravega življenjskega sloga.
2. Pri sladkorni bolezni tipa 2 pričnemo s konservativnim zdravljenjem, to je z zdravo prehrano, redno telesno dejavnostjo in skrbjo za telesno težo. Če sladkorno bolezen tipa 2 odkrijemo dovolj zgodaj, jo lahko s konservativnim zdravljenjem uravnavamo dolgo časa. Ob napredovanju bolezni, ko so vrednosti krvnega sladkorja previsoke, postopoma uvajamo peroralne antidiabetike in po več letih, ko tablete nimajo več učinka in je trebušna slinavka že povsem izčrpana, uvedemo inzulin.

Omenili ste telesno težo. Zakaj je tako pomembno, da je v mejah normale, se pravi ne prenizka niti previsoka?

Telesna teža je pomembna za vsakega posameznika, ne samo sladkornega bolnika. Običajno se srečujemo s previsoko telesno težo. Z naraščanjem telesne teže narašča odpornost proti inzulinu, zato osebe potrebujejo več zdravil za zdravljenje, ne samo sladkorne bolezni, temveč tudi povišanega krvnega tlaka in maščob.

Že več kot tri desetletja obstajajo inzulinske črpalke, ki nadomeščajo vbrizgavanje inzulina s peresniki. To je bil zagotovo napredek pri izboljšanju kakovosti življenja bolnikov. Tako kot na drugih področjih namreč tudi v medicini in farmaciji prihaja do nenehnih sprememb. Kako v zadnjih letih napreduje zdravljenje sladkorne bolezni?

Inzulinske črpalke so za določene paciente s sladkorno boleznijo tipa 1 pomenile velik korak na področju večje kakovosti življenja, posebno pri tistih, ki so imeli pogoste hipoglikemije. Še večji korak naprej je uvedba stalnega merjenja krvnega sladkorja, povezava med meritvami ter inzulinsko črpalko in nastavitve alarmov ob nizkih ali previsokih vrednostih krvnega sladkorja. Ob tem pa tudi možnosti samodejne ustavitve inzulinske črpalke in ponoven zagon.

Združen sistem inzulinske črpalke in stalnega merjenja krvnega sladkorja je izredno povečal kakovost in varnost življenja pri sladkornih bolnikih, ki ne zaznavajo znakov hipoglikemije, to je padca krvnega sladkorja. Velik napredek je sicer tudi na področju zdravljenja sladkorne bolezni tipa 2. V zadnjih letih smo dobili večje število novih zdravil za uspešno zdravljenje sladkorne bolezni. Nove skupine zdravil, agonisti GLP-1, inhibitorji DPP4 in inhibitorji SGLT, so učinkovita zdravila, ki imajo ugoden vpliv na telesno težo in povzročajo malo hipoglikemij.

Kakšen pomen pripisujete bolnikovemu sodelovanju v samem procesu zdravljenja?

Za uspešno zdravljenje sladkorne bolezni morajo bolnik in zdravstvena ekipa, ki jo sestavljajo zdravnik, medicinska sestra in dietetik, ustvariti partnerski odnos. Zdravstvena ekipa sladkornemu bolniku svetuje in ga opremi z znanjem. Vešča mora biti komunikacije in motiviranja sladkornih bolnikov. Od sladkornega bolnika pa je potem odvisno, kako znanje in nasvete uporabi.

Kje še lahko bolnik pridobi dodatno znanje? Obstajajo poleg informacij na spletu, v publikacijah, itd. tudi kakšna združenja?

V Sloveniji imamo društva diabetikov, ki delujejo praktično v vseh regijah. Za sladkorne bolnike tipa 1 obstaja poleg omenjenega tudi društvo HbA1c. Društva organizirajo številna izobraževanja, delavnice, pohode, rekreacijo, meritve krvnega sladkorja ter holesterola, hkrati pa članom nudijo številne popuste in izdajajo tudi svojo publikacijo. V Splošni bolnišnici Jesenice imamo na primer preko Društva diabetikov Jesenice dva popoldneva delavnico o sladkorni bolezni.

Za konec nam morda lahko orišete kakšno zgodbo svojega pacienta, ki kljub hudi obliki sladkorne živi uspešno in kakovostno življenje.

Težko bi našla prav določenega sladkornega bolnika, o katerem bi napisala zgodbo. Imamo veliko delovnih ljudi, različnih poklicev, ki svoje delo opravljajo enako kot vsi drugi zaposleni. Med njimi bi posebej rada izpostavila veliko število športnikov, predvsem rekreativcev, pa tudi nekaj tekmovalcev, ki ob rednem opravljanju svojega poklica, družini in seveda sladkorni bolezni živijo polno in zelo kakovostno življenje.