Spoznajte vpliv nepravilnega delovanja ščitnice na zdravje, simptome hipotiroidizma in hipertiroidizma ter kako prehrana lahko vpliva na delovanje te pomembne žleze.

Če je primerov golšavosti le še peščica, pa zato narašča število bolezni, ki so posledica nepravilnega delovanja ščitnice. Vse več primerov je zagotovo tudi posledica temeljitejših zdravstvenih praks, vse pogostejših ultrazvočnih preiskav vratu in laboratorijske raziskave. Oslabljeno delovanje ščitnice teži približno petino žensk v rodni dobi (motnje v delovanju pri tem niso nujna posledica), medtem ko zaradi čezmernega delovanja ščitnice pomoč vsako leto poišče približno dva odstotka Slovencev.

Anatomija in funkcija ščitnice

Ščitnica je majhna endokrina žleza metuljaste oblike, ki leži na sprednji strani vratu. Nahaja se tik pod adamovim jabolkom in jo sestavljata dva režnja, levi in desni, ki ju povezuje istmus. Čeprav bi človeški organizem brez ščitnice kot take lahko deloval, pa tega ne moremo trditi za ščitnične hormone. Ščitnica tvori hormona tiroksin (T4) in trijodotironin (T3), ki se vključujeta v vse nujne presnovne procese, poleg tega izloča tudi kalcitonin, ki igra pomembno vlogo pri homeostazi kalcija v telesu.

Vpliv ščitničnih hormonov na telo

Vse celice v telesu sestavljajo tudi receptorji za ščitnične hormone, ki pospešujejo presnovne procese in so ključnega pomena za zdrav razvoj in rast tkiv, zato se nepravilno delovanje te metuljaste žleze izrazito odrazi tudi na našem organizmu. Pomanjkanje ščitničnih hormonov se lahko odrazi z vrsto sistemskih bolezni, od osteoporoze do bolezni srca in ožilja ter kronične utrujenosti. Ščitnični hormoni pomembno vlogo odigrajo tudi v rodni dobi ženske, zato lahko nepravilnosti vodijo v nastanek cist na jajčnikih ali maternici, tudi na prsih.

Težave pri ženskah in hormonsko ravnotežje

Ob pomanjkanju ščitničnih hormonov imajo lahko ženske težave z zanositvijo, pa tudi težave med nosečnostjo in med porodom ter dojenjem. Ob pojavu simptomov in suma na moteno delovanje ščitnice krvna slika razkrije raven hormona tirotropina (TSH). Če je ta previsoka oz. prenizka, se v laboratoriju določijo še vrednosti tiroksina (T4) in trijodotironina (T3). Če se sum izkaže za utemeljenega, vas osebni zdravnik napoti k tirologu, ki opravi pregled z ultrazvokom in s krvnim testom preveri še protiščitnična telesa, s katerimi ovrže ali potrdi avtoimunsko vnetje ščitnice.

Zakaj so ženske bolj podvržene tveganju za nastanek težav s ščitnico?

Znano je, da ščitnične bolezni pogosteje prizadenejo ženske kot moške, ker pa gre za precej kompleksno tematiko, enozvočnega razloga za to ni. »Zdravstveni strokovnjaki ne morejo določiti točnih sprožilcev za napade imunskega sistem. Ena izmed teorij ženski imunski sistem povezuje s placento. Po tej teoriji naj bi bilo žensko telo v celoti podrejeno rodnosti. Pred uvedbo kontracepcije so namreč ženske imele veliko otrok.

Ko posteljica med nosečnostjo raste, organ pošlje signale materinemu imunskemu sistemu, da spremeni svojo aktivnost tako, tako materino telo ne zavrže posteljice in ploda, kar lahko pomeni celo »izpad« imunskega sistema na različne načine ali v različnih časovnih obdobjih. Pomanjkljiva imunost naredi telo bolj dovzetno za patogene, ki lahko škodujejo zarodku. Dandanes imajo ženske v povprečju precej manj otrok kot nekoč, čemur se naše telo še ni povsem prilagodilo, posledica pa naj bi bil nestabilen imunski sistem.

Ta se odziva tudi, kadar telesu ne preti nikakršna nevarnost, kar je povod za avtoimunske bolezni. Seveda pa je to le ena od teorij, ki še ni potrjena,« pojasni Irina Knežević, dr. med., spec. nuklearne medicine, z oddelka za radiologijo Splošne bolnišnice Slovenj Gradec in doda, da obstaja še vrsta drugih teorij, ki razlagajo izrazitejšo občutljivost žensk za avtoimunske bolezni, kakršna je hashimotov tiroiditis.

Hipotiroidizem

Oslabljeno delovanje ščitnice imenujemo hipotiroidizem oz. hipotiroza, kjer gre za skupek znakov, ki nakazujejo na pomanjkanje ščitničnih hormonov. Pogosti vzrok, ki privede do poslabšanega delovanja ščitnice, je vnetje ščitnice. Najpogostejše je avtoimunsko vnetje ščitnice – hashimotov sindrom. Prav tako je lahko oslabljeno delovanje posledica zdravljenja hipertiroidizma z radioaktivnim jodom ali kirurške odstranitve ščitnice (jemanje nadomestnih hormonov), ob čemer se uniči ali odstrani del žleznega tkiva.

Eden izmed razlogov je lahko tudi pomanjkanje joda v prehrani, medtem ko je hipotiroidizem le redko posledica motenj v delovanju hipofize, ko pride do neustreznega izločanja količine TSH-ja. Simptomi oslabljenega delovanja ščitnice se kažejo kot utrujenost, slaba koncentracija, občutek mrazenja, zaprtje, otekanje, luščenje kože, zvišane vrednosti krvnega tlaka in upočasnjen krvni ritem, pogosto tudi s pospešenim pridobivanjem kilogramov.

Hashimotov sindrom

Hashimotov sindrom oz. kronični limfocitni tiroiditis je bolezenski pojav, ki nakazuje na povečano koncentracijo protiščitničnih protiteles in posledično oslabljeno delovanje ščitnice. Razvije se vnetje, pride pa tudi do poškodbe ščitnične žleze, ki začne slabeti, kar onemogoča njeno normalno delovanje. Omenjeni sindrom se pogosteje pojavlja pri ženskah, največkrat med 45. in 65. letom, v zadnjem času tudi pri mlajših. Po nekaterih podatkih naj bi imela hashimotov sindrom vsaka peta Slovenka.

Poglavitni razlog za njegov razvoj je predvsem genetske narave, k temu prispeva tudi prisotnost drugih avtoimunskih bolezni in posameznih bakterijskih okužb. Oslabitev ščitnice lahko povzročijo tudi motnje delovanja imunskega sistema, pa tudi posamezni toksini, ki jih zaužijemo s hrano, amalgamskimi zalivkami itd. Pogosta težava te vrste tiroiditisa je, da zaradi dokaj splošnih znakov simptome pripisujemo stresu in naglemu življenjskemu ritmu, zato je diagnoza pogosto postavljena šele naknadno.

Naraščanje telesne teže, izpadanje las, krhki nohti, zmanjšana spolna sla, motnje koncentracije, bledica, oslabljeno delovanje imunskega sistema, utrujenost in slabo razpoloženje so le nekateri izmed simptomov. Kar petina vseh bolezni ščitnice se odkrije povsem naključno. Bolezensko stanje se v tem času lahko razvije v resnejše težave, v nekaj letih pride tudi do kroničnih poškodb ščitnice.

Hipertiroidizem

Hipertiroidizem oz. hipertiroza sta pojma, s katerima označujemo izpostavljenost tkiv čezmernim koncentracijam ščitničnih hormonov. Tudi čezmerno delovanje ščitnice neposredno vpliva na naš organizem. V večji meri je vzrok za to avtoimunsko obolenje ščitnice – basedowova (bazedovka) oz. gravesova bolezen. Vzrok za nastanek bolezni je v večji meri genetske narave, zaradi obolenja pa imunski sistem tvori protitelesa, ki stalno dražijo ščitnične celice, posledica je čezmerna tvorba ščitničnih hormonov oziroma njeno čezmerno delovanje.

Tudi v primeru pojava avtonomnega tkiva ščitnice (klon celic), ki ni odzivno na običajne mehanizme delovanja, pride do čezmernega izločanja ščitničnih hormonov. Pojav je pogostejši pri starejših bolnikih. Vzrok za čezmerno delovanje ščitnice je lahko tudi čezmeren vnos joda, ki je lahko posledica uživanja nekaterih zdravil. Hipertirodizem je v redkih primerih lahko posledica vnetja ščitnice, še redkeje je povezan z drugimi avtoimunskimi obolenji, kakršna sta vitiligom in perniciozna anemija.

Hipertiroza se sprva odraža z napetostjo, nespečnostjo, čezmernim potenjem, tresenjem, tudi izgubo telesne teže in pospešeno prebavo ter srčnim utripom. V primeru, da bolezen ostane neprepoznana, se lahko simptomi stopnjujejo s povečano ščitnico, bolezen pa lahko prizadene tudi zunanje očesne mišice, posledica so izbuljena zrkla.

Kako lahko na delovanje ščitnice vpliva prehrana?

V zadnjem času se vse več raziskav poglablja v učinek uravnotežene prehrane na blaženje simptomov nepravilnega delovanja ščitnice oz. na popolno ozdravitev bolezni. Sogovornica dr. Knežević verjame, da razen tega, da s prehrano zagotovimo le zadosten vnos joda, ki uravnava velikosti in delovanje ščitnice, v veliki meri vplivamo tudi na delovanje celotnega telesa, posledično tudi na pravilno delovanje ščitnice. »Dnevnim potrebam zadostimo že s 6–7 g ustrezne jodirane soli.

Kajenje škodljivo vpliva na delovanje ščitnice, zato ga v vseh primerih odsvetujemo, predvsem pa pri bazedovki, kjer negativno vpliva na zdravljenje že tako zahtevnega stanja, kot je ščitnična orbitopatija. Nove raziskave kažejo na izrazito slab vpliv industrijskega sladkorja v prehrani, ki škoduje delovanju celega telesa, prav tako slabo vpliva tudi na delovanje ščitnice,« svari sogovornica.

V teku so številne raziskave, ki raziskujejo korelacijo med prehrano, življenjskim slogom in boleznimi ščitnice, zato bo v prihodnosti na voljo še več uporabnih znanj, ki bodo v pomoč pri preprečevanju in zdravljenju. Če so težave s ščitnico že prisotne, dr. Knežević svetuje previdnost pri uživanju prehranskih dodatkov, predvsem tistih z vsebnostjo joda, saj lahko prekomerne količine joda v posameznih primerih povzročijo več škode kot koristi.

»Nove raziskave kažejo na izrazito slab vpliv industrijskega sladkorja v prehrani, ki škoduje delovanju celega telesa, prav tako slabo vpliva tudi na delovanje ščitnice.«