Kakšna je torej normalna puberteta in kdaj nastopi pri dečkih in ter kdaj pri deklicah? Tatjana Grmek Martinjaš: »Puberteta je splošni pojem za prehod iz spolne nezrelosti v spolno zrelost. V tem času poteka zorenje na več ravneh in vključuje tako izrazit telesni razvoj, razvoj mišljenja, psihosocialni in duševni razvoj. To kompleksno zaporedje sprememb imenujemo puberteta. Najvidnejše spremembe so rast v višino, razvoj telesa in razvoj sekundarnih spolnih znakov. Enako izrazite so spremembe zgradbe telesa: pridobitev fertilnosti (plodnosti), spremembe skoraj vseh telesnih sistemov – kosti s povečano rastjo in mineralizacijo, razvoj centralnega živčnega sistema, srčno-žilnega sistema, večjo aerobno rezervo, spremembe v elektrokardiogramu in višini krvnega tlaka.«
Za zadnjih 150 let obstajajo dobro dokumentirani zapisi glede starosti, ko se začne normalni pubertetni razvoj. Starost nastopa pubertete se je v tem času znižala s povprečno 17. leta (sredi devetnajstega stoletja) na trenutno povprečno starost 12,5 leta. Kaj je botrovalo nižanju te starostne meje? »Več dejavnikov, najpomembnejši pa so boljša skrb za otroke, predvsem močno izboljšana prehrana dojenčkov, otrok in mladine, ter skrb za otroke na splošno.«
Normalen pubertetni razvoj se torej pojavi med 9. in 15. letom starosti. Kakšni so znaki? »Pri deklicah najprej opazimo rast dojk, sprva lahko tudi enostransko. Z meseci dojke rastejo, okoli prsne bradavice koža postaja temnejša, bradavica se izboči. Pri 50 % deklic se rast dojk prične okoli 11. leta starosti, v starosti nekaj čez 13 let pa ima polovica deklic polno razvite dojke. Poraščenost osramja in pazduhe se pojavi istočasno s povečano tvorbo žlez znojnic, ko opazimo izrazitejše potenje in vonj potu.
Menstruacija se pojavi dve do tri leta po začetku razvoja dojk, med 10. in 16. letom starosti. Povprečna starost ob pojavu prve menstruacije je nekaj pod 13. letom starosti in povprečno trajanje pubertete je 2,7 leta. Zagon rasti je pri deklicah zgodnejši kot pri dečkih. Najhitrejša rast, približno osem centimetrov na leto, je nekako na sredi pubertetnega razvoja, nato pa ob nastopu prve menstruacije štiri centimetre na leto.
Pri dečkih so prvi znaki pubertete pogosto neopaženi. Med 12. in 14. letom se povečajo testisi. Spermatozoji so prisotni v jutranjem urinu kmalu po 13. letu starosti. Približno leto po začetni rasti testisov se povečata tudi penis in mošnja, ta postane temnejša. Opazimo tudi poraščenost osramja. Nad polovico dečkov ima v času pubertete tudi nekaj znakov rasti dojk. Pojavi se zagon rasti, najprej na dlaneh in stopalih, nazadnje na trupu. Spremeni se glas (mutiranje), pojavijo se dlake na obrazu. Zagon rasti je sicer dve do tri leta kasneje kot pri deklicah, vendar dečki zrastejo v puberteti povprečno 28 cm, deklice pa 25 cm. Dečki imajo torej dve do tri leta daljšo predpubertetno rast, več zrastejo med puberteto in končna višina je pri moških višja kot pri ženskah.
Kdaj lahko govorimo o nastopu prezgodnje pubertete? Kdaj lahko nastopi prezgodaj pri deklicah in kdaj pri dečkih? »Prezgodnja puberteta se pojavlja pri enem na 5000 do enem na 10.000 otrok. Pri dečkih prezgodnjo puberteto opredeljujemo kot pojav sekundarnih spolnih znakov pred 9. letom starosti, pri deklicah pa kot pojav sekundarnih spolnih znakov pred 8. letom starosti.« Pri prezgodnji puberteti ne gre za pojav, povezan z nekim zunanjim sprožilnim dejavnikom, zato tudi ni mogoče trditi, da ima neke točne datumske začetke. Gre za bolezensko stanje, opisano že v zgodovinskih strokovnih virih. Iz leta 1939 se spomnimo najmlajše matere v starosti pet let, ki je lahko zanosila zato, ker je imela prezgodnjo puberteto.
Kateri pa so vzroki za prezgodnji nastop pubertete? Naša sogovornica pove, da prezgodnja puberteta lahko nastane zaradi centralnih vzrokov, torej odvisno od izločanja gonadotropinov. To so hormoni, ki regulirajo delovanje spolnih žlez. Vzroki prehitrega vstopa v puberteto pa so lahko tudi periferni, torej neodvisni od hormonov. Najpogostejši vzrok centralne prezgodnje pubertete je zgodnji začetek izločanja hormona, ki stimulira spolne organe, za kar v večini primerov ne najdemo vzroka. Vzroki periferne oziroma od gonadotropinov neodvisne prezgodnje pubertete so številni, mednje prištevamo tumorje, mutacije genov in izpostavljenost eksogenim spolnim hormonom (na primer v hrani).
Tatjano Grmek Martinjaš smo vprašali tudi, kakšne so lahko zdravstvene posledice prezgodnje pubertete pri deklicah in kakšne pri dečkih. Povedala je, da so posledice odvisne od tipa in vzroka prezgodnje pubertete. »Če je možno, zdravimo vzrok, sicer poskusimo z naravnim predpubertetnim ritmom izločanja spolnih hormonov puberteto zaustaviti, da otroku omogočimo normalen telesni, psihosocialni in duševni razvoj. Prezgodnji pubertetni razvoj lahko pusti dolgotrajne posledice, vključno z nižjo končno višino (ker je predpubertetna rast prekratka in se rast prehitro zaključi) in s psihološkimi motnjami, pojavijo se lahko tudi bolezni srca in ožilja ali celo rak dojke ali testisov.«
Naša sogovornica še poudarja, da morajo biti starši pozorni na prezgodnje znake spolnega razvoja. Opaziti morajo prezgodnjo rast dojk in poraščenosti osramja pri deklicah pred osmim letom starosti. Opaziti pa morajo tudi pretirano rast penisa in poraščenost pri dečku, mlajšem od devet let. In če opazijo znake prezgodnjega spolnega razvoja, morajo k otrokovemu zdravniku! Dr. Grmek Martinjaš pri svojem delu pri starših ugotavlja osnovno nepoznavanje človeškega telesa in sprememb med puberteto. Prevečkrat so vznemirjeni zaradi povsem normalnih razvojnih znakov, spregledajo pa znake, ki napovedujejo zaplete ali niso prisotni pri normalnem razvoju ali se pojavljajo v neprimernem (prezgodnjem, pa tudi prepoznem) času.
Diagnozo je treba postaviti čim prej in takoj pričeti zdravljenjem, s čimer se izognemo dolgoročnim posledicam (pri centralni prezgodnji puberteti predvsem nizki rasti). Centralno prezgodnjo puberteto uspešno zdravijo s sintetskimi analogi GnRH. Periferno prezgodnjo puberteto pa zdravijo glede na osnovno bolezen.