Smo v času pandemije zaradi novega koronavirusa, obenem se tudi proti koncu zime še vedno pojavljajo mnoge druge nalezljive bolezni. Ali moramo res vsi zboleti, saj se nekatere bolezni lahko slabo končajo, covid-19 je trenutno pri nas povzročil že več kot 4000, po svetu pa več kot 2,3 milijona smrti.

Avtor: prim. Miro Čokolič, dr. med., specialist internist, Klinika za interno medicino, Oddelek za endokrinologijo in diabetologijo, UKC Maribor

Dandanes vsekakor ne, saj se ob tehnološkem napredku vidi napredek tudi v medicini. Skoraj vsak ima v žepu prenosni telefon, ki ga sicer pred boleznijo ne more obvarovati, lahko pa se obvaruje sam. Sladkorna bolezen je resna kronična bolezen in zahteva neprestano zdravstveno oskrbo, ki je petkrat dražja od oskrbe povprečne osebe v populaciji, zato je upravičeno deležna tako strokovne kot tudi vedno večje politične pozornosti, saj je že vrsto let v porastu in prizadene veliko ljudi obeh spolov vseh starosti po vseh celinah. Na svetu je okoli 422 milijonov sladkornih bolnikov, od tega 60 milijonov v Evropi.

Medicinska obravnava vseh sladkornih bolnikov na svetu stane strahovito mnogo. Na spletni strani mednarodne diabetološke zveze (IDF) je objavljena tabela stroškov po regijah; za EU so skupni stroški okoli 160 milijard dolarjev, za svet pa skupni 825 milijard dolarjev v letu 2016, v ZDA 327 milijard dolarjev leta 2017 in se bodo povzpeli na vrtoglavih 800 milijard dolarjev leta 2040. Število oseb z znano sladkorno boleznijo se v Sloveniji veča in je bilo v letu 2019 ocenjeno na 136.911. V zadnjem desetletju je letna stopnja rasti oseb s sladkorno boleznijo na terapiji 2–3 %. Izdatki za zdravila za sladkorno bolezen na recept so v letu 2019 znašali 36,2 milijona evrov. Po svetu vsakih sedem sekund umre oseba s sladkorno boleznijo in zapleti, 50% od teh (letno štiri milijone) je mlajših od 60 let.

Večje tveganje pri diabetikih

Gripa in pnevmokokna pljučnica sta pogosti nalezljivi bolezni, ki sta povezani z visoko obolevnostjo in smrtnostjo, zlasti pri starejših kroničnih bolnikih. Pnevmokokne bakterije se širijo preko izpostavljenosti izdihanim kapljicam, vključno s kašljanjem in kihanjem okuženih oseb ali oseb, ki so prenašalci bakterije. Pnevmokokne bolezni predstavljajo skupino bolezni, ki jih povzroča bakterija Streptococcus pneumoniae (S. pneumoniae), ki jo imenujemo tudi pnevmokok. Čeprav se s pnevmokoki lahko okužijo ljudje vseh starosti, je to tveganje največje pri otrocih, starih do dve leti, ter odraslih nad 65 let. Pnevmokokne bolezni so povezane s precejšnjo obolevnostjo in smrtnostjo. V splošnem lahko pnevmokokne bolezni razdelimo v dve skupini: na neinvazivne in invazivne.

Neinvazivne in invazivne pnevmokokne bolezni

Neinvazivne pnevmokokne bolezni se pojavljajo zunaj glavnih organov ali krvi ter vključujejo pnevmokokno pljučnico (akutna okužba dihal, ki prizadene pljuča), sinusitis (okužba zgornjega dela dihal) in akutno vnetje srednjega ušesa, ki je najpogostejše pri otrocih). Invazivne pnevmokokne bolezni se pojavijo, kadar bakterije vdrejo v dele telesa, kjer običajno ni bakterij, kot sta kri ali spinalna tekočina, ter vključujejo bakteriemično pljučnico (okužba pljuč ob prisotnosti bakterij v krvi), bakteriemijo (prisotnost bakterij v krvi) in meningitis (okužba ovojnic, ki obdajajo možgane in hrbtenjačo).

Sladkorna bolezen je pogosto prisotna skupaj z drugimi boleznimi in stanji, ki poslabšajo prognozo, med njimi srčne in pljučne bolezni ter starost, zato jo je težko osamiti kot dejavnik tveganja za obolevnost ali umrljivost bolnikov z gripo ali pnevmokokno pljučnico. Večje tveganje za smrt pri diabetikih z gripo je dokazano v več epidemioloških študijah v času epidemije gripe kot tudi izven nje. Težji potek bolezni je bil tudi pri osebah s sladkorno boleznijo, obolelih zaradi že malo pozabljene okužbe z virusom H1N1. Epidemiološke študije pnevmokoknih okužb in sladkorne bolezni kažejo, da so osebe s sladkorno boleznijo v enaki meri kot drugi kronični bolniki nagnjeni k okužbi, da pa je sladkorna bolezen dejavnik tveganja za pogostejšo bakteriemijo in da imajo osebe s sladkorno boleznijo znatno zvečano smrtnost pri pnevmokokni pljučnici. Osebe s sladkorno boleznijo so zaradi kroničnih zapletov in možnosti presnovnega poslabšanja vsekakor bolj ogrožena skupina kroničnih bolnikov.

Cepljenje je pri osebah s sladkorno boleznijo priporočljivo tako proti gripi kot pnevnokoknim okužbam.

Ne glede na prisotnost sladkorne bolezni cepljenje proti gripi učinkovito prepreči pljučnico, hospitalizacijo in smrt. Cepljenje proti gripi zlasti pri starejših bolnikih zmanjša tveganje za hospitalizacijo zaradi srčne bolezni, možgansko-žilne bolezni in do 50 % zmanjša smrtnost zaradi vseh vzrokov. Učinkovitost cepiva proti gripi je odvisna od imunološkega statusa bolnika in od podobnosti antigenov v cepivu z virusi gripe, ki krožijo med prebivalstvom. Raziskave so pokazale, da je poglavitni pozitivni učinek pnevmokokne vakcine, da učinkovito prepreči bakteriemijo, ki je vzrok veliki smrtnosti. Cepljenje proti pnevmokoku je po podatkih velikih populacijskih študij povezano z boljšim preživetjem, manjšo možnostjo dihalne odpovedi ali drugih zapletov in s krajšo hospitalizacijo pri hospitaliziranih bolnikih z doma pridobljeno pljučnico. Zaradi večje ogroženosti oseb s sladkorno boleznijo je v primeru pnevmokokne okužbe priporočljivo tudi cepljenje proti tej okužbi.

Osebe s sladkorno boleznijo imajo povsem normalen imunski odziv na cepljenje, tako da učinkovitost cepljenja ni zmanjšana. Program imunoprofilakse in kemoprofilakse v Sloveniji predvideva vsakoletno cepljenje proti gripi za vse osebe s sladkorno boleznijo, podobno kot to predvidevajo ameriška priporočila. Cepljenje proti pnevmokokni okužbi je priporočljivo za vse osebe s sladkorno boleznijo ne glede na starost in za starejše od 65 let. Obe cepljenji sta priporočeni tudi pri kroničnih boleznih srca, pljuč in ledvic, kar poveča priporočljivost za cepljenje pri osebah s sladkorno boleznijo s temi pridruženimi boleznimi. Revakcinacijo s pnevmokokno vakcino opravimo skladno s priporočili. Indikacija za revakcinacijo je tudi nefrotski sindrom oziroma kronična ledvična bolezen. Center za nadzor nad boleznimi in njihovim preprečevanjem za Združene države Amerike priporoča cepljenje proti pnevmokokni okužbi po enakih merilih, kot veljajo za gripo – priporočljivo je cepljenje vseh oseb s sladkorno boleznijo.

Cepljenje obvaruje življenje

Simptomi pnevmokokne bolezni se razlikujejo glede na vrsto kliničnega obolenja in njegovo resnost. Pri pnevmokokni pljučnici, na primer, se pojavijo zvišana telesna temperatura, tresenje, mrzlica, kašelj in kratka sapa, medtem ko so za pnevmokokni meningitis značilni zvišana telesna temperatura, glavobol in otrplost vratu. Zdravniki lahko diagnosticirajo pnevmokokno bolezen na podlagi kliničnih simptomov, fizičnega pregleda in medicinskih preiskav, ki lahko vključujejo rentgensko slikanje prsnega koša in jemanje vzorcev za ugotavljanja prisotnosti bakterij v okuženem delu telesa (na primer v krvi ali spinalni tekočini). Okužbe s pnevmokoki zdravimo z antibiotiki, vendar pa narašča problem odpornosti S. pneumonia proti antibiotikom. To pomeni, da je v veliko primerih pnevmokokne bolezni težko zdraviti, zato je preprečevanje bolezni še bolj pomembno.

Upoštevajmo priporočila, s tem poskrbimo zase in za druge

Cepljenje je za javno zdravje dragoceno in nas lahko zaščiti pred pnevmokokno boleznijo. V zadnjem času zelo aktualno cepljenje proti covid-19, ki je enostaven, varen in najučinkovitejši ukrep za zaščito pred covid-19. Ne ščiti le cepljenih posameznikov, temveč z zmanjševanjem širjenja bolezni tudi druge. Ključno namreč je, da zaščitimo svoje ter tudi zdravje naših družinskih članov, prijateljev, sosedov, znancev in sodelavcev. S cepljenjem proti covid-19 v Sloveniji sledimo ciljem zmanjševanja umrljivosti zaradi covid-19, zmanjševanja števila hospitalizacij zaradi covid-19 in zaščite prebivalcev, ki so najbolj izpostavljeni tveganju za okužbo covid-19. Pomembno je, da ob tem upoštevamo priporočila NIJZ glede umivanja in razkuževanja rok, ohranjanju distance in nepotrebnemu izpostavljanju množičnih zbiranj, skrbimo za higieno kihanja in kašlja, ne dotikamo se obraza (oči, nosu in ust) z nečistimi/neumitimi rokami, prezračujmo prostore, ostanimo doma in uporabljajmo maske.

V zadnjem času se pojavljajo tudi nasprotniki cepljenj, ki očitno niso imeli stika s posledicami, ki jih oboleli lahko nosijo s seboj. Vsem, ki jim je sorodnike odnesla španska gripa, davica, meningitis, otroška paraliza, tetanus… pa vedo za dobrobiti cepljenja. Ne vem, če bi nasprotniki hoteli preskusiti te bolezni na lastni ali otrokovi koži, zaenkrat pa jih varuje precepljeno okolje. Velike raziskave preteklih let so dokazale, da vemo, da lahko zmanjšamo obolevnost ter podaljšamo življenje. Tudi cepljenje nas obvaruje bolezni, ki na nas prežijo v zimskem obdobju. Učinkoviti ukrepi pa največkrat niso zgolj v domeni zdravstva, zato vedno bolj stopa v ospredje odgovornost za lastno zdravje, ki jo nosi v vedno večji meri bolnik sam, zato je njegova povečana skrb dobrodošla.