Bariatrična operacija omogoča kirurško zdravljenje bolezenske debelosti in zagotavlja dolgoročni uspeh. Obstaja več vrst operacij, za posameznika pa izberejo tisto, ki je zanj najprimernejša. Najbolj enostavna je operacija s trakom, najbolj zahtevna pa operacija z obvodom. Bolnikom, ki so jo opravili, se popravi zdravstveno stanje. Številni se znebijo sladkorne bolezni, previsokega krvnega tlaka, nekatere ženske celo zanosijo.

 

V Sloveniji opravljajo bariatrične operacije v UKC Ljubljana in Splošni bolnišnici Slovenj Gradec. V svetu so bariatrične operacije prisotne že dalj časa in v zadnjem času je opazen njihov porast tudi v Evropi. Pri nas jih izvajajo zadnjih pet let. Za vse paciente, ki so bili operirani, ter za vse tiste, ki niso bili, a imajo podobne težave z debelostjo in jih problematika zanima, se enkrat mesečno srečujejo, prav tako v Slovenj Gradcu, člani Kluba za zdravljenje debelosti. Klub poteka pod strokovnim vodstvom in v sodelovanju s strokovno ekipo.

 

O bariatrični operaciji smo se pogovarjali z dr. Branetom Breznikarjem, dr. med., vodjo Bariatrične ambulante v Splošni bolnišnici v Slovenj Gradcu. Prosili smo ga, naj nam pojasni operacijo, njen potek, rezultate in življenju po operaciji.

Avtor: Katja Mohorič

 

Kaj je bariatična operacija?

Bariatrično pomeni debelostno, bariatrična kirurgija pa je kirurgija debelosti. Obstaja več operacij. Najbolj enostavna je prilagodljiv trak, bolj zahtevne pa so različne oblike bypassov ali obvodnih operacij. Te namreč hrani skrajšajo pot oziroma skrajšajo tisti del prebavnega trakta, ki je v stiku s prebavnimi sokovi. Tako se prebavni sokovi pripeljejo nižje in prebava se začne kasneje. Želodec odrežejo v tolikšni meri, da od njega ostane majhna, 30-mililitrska vrečka, na ta mali želodček pa našijejo tanko črevo. Obstajajo tudi različne kombinacije, na primer tričetrtinski izrez želodca, »rokavasti« (sleeve) izrez.

 

Kaj odloča, katero vrsto operacije boste opravili?

Vsaka operacija ni za vsakogar. Pri operaciji traku je pomembno, da ostane refleks sitosti prisoten. Pri bolezensko debelem človeku, pri katerem je refleks sitosti ugasnjen, ne bo koristi, če izberemo tovrstno operacijo. V takem primeru je primerna operacija obvod, za katerega pa so mehanizmi drugačni. Želodec fizično zmanjšamo in povzročimo, da se hrana začne prebavljati kasneje. S tem bolnik hujša na povsem drug način.

 

Kdo je upravičen do bariatrične operacije?

Predvsem bolniki, ki imajo bolezensko debelost oziroma indeks telesne mase čez 40. Indeks telesne mase pomeni, koliko kilogramov ima na kvadratni meter višine. Če ta presega število 40, potem govorimo o bolezenski debelosti. Upravičeni so tudi tisti, ki imajo indeks 35 in spremljevalne bolezni, kot so sladkorna bolezen, povečan krvni tlak, visok holesterol in podobno, operiramo pa tudi ljudi, ki imajo indeks pod 30, imajo pa izrazite probleme s sladkorno boleznijo.

 

Koliko pogojev morajo izpolnjevati kandidati?

Več pogojev je. Eden je določena teža, drugi, da je vsaj dvakrat poizkušal resno shujšati pod strokovnim vodstvom, a se je debelost ponovila, ter da pristane na popolnoma spremenjen način življenja. To pomeni, da je treba jesti po malem, počasi, v manjših količinah in večkrat na dan, se gibati, opustiti kajenje, slabe navade in podobno. Prav tako ne sme biti določnih bolezni, ki preprečujejo samo narkozo, pacient tudi ne sme imeti tuberkuloze, virusa HIV ali neobvladljivih psihiatričnih bolezni.

 

Je pri nas veliko teh bolnikov?

Za Slovenijo kar veliko, in sicer okrog 20.000. V manjši populaciji, kolikor smo jih operirali, je bila povprečna starost nekaj čez 40 let. Je pa res, da se v svetu bolezenska debelost pojavlja v vseh starostnih kategorijah. Predvsem zaskrbljujoče je, da nastaja že pri otrocih, najstnikih, mladostnikih, … Kar ena tretjina ameriških mladostnikov je predebelih.

 

Kje poteka pregled izpolnjevanja pogojev?

Na tem področju delamo po mednarodnih smernicah, ki so kar stroge. Kandidat mora imeti določeno težo in vse tiste pogoje, da je anestezija sploh možna. V ta namen imamo več strokovnjakov, ki sodelujejo pri oblikovanju mnenja o terapiji posameznega bolnika. To so endokrinolog, gastroenterolog, internist, dietetik, psiholog, anesteziolog, kot del ekipe je tudi družinski zdravnik, ki ima največ stika z bolnikom tudi po operaciji. Kandidat pride k nam in gre skozi dva standardizirana pregleda pri kirurgu. Prvi je orientacijski, kjer dobi osnovne napotke in literaturo. Ko opravi vse tisto, kar mu predlagamo, pride še na drug pogovor, kjer se natančno pogovorimo o sami operaciji in dogovorimo, kakšno bi naredili.

 

Kaj je treba opraviti pred operacijo?

Najprej želimo bolnika pripeljati v čim bolj »varne vode« že pred operacijo. V to je vključeno tudi to, da mora shujšati, čim bolj proti indeksu 40, pri katerem so komplikacije pri operaciji najmanjše. Pred operacijo ima večkrat tretmaje pri dietetičarki in psihologinji, redno hodi na mesečno kontrolo, nato pa se dokončno določi termin operacije. Natančne čakalne vrste ni, saj vsak primer obravnavamo drugače. Tudi dokler je pacient pred operacijo uspešen pri hujšanju, s tem vztrajamo, ker je tako komplikacij bistveno manj. Pacient dobi tudi vso potrebno literaturo: knjižico o prehrani, knjižico o operaciji in podobno.

 

Kakšni so odzivi pacientov?

Pacienti se trenutno zbirajo enkrat mesečno v knjižnici otroškega oddelka bolnišnice v Slovenj Gradcu. V ta vseslovenski klub hodijo operirani in tudi tisti, ki ne bodo nikoli operirani, lahko pa tam izvedo stvari, ki jih zanimajo. Pacienti so večinoma zelo zadovoljni. Za razliko od raznoraznih shujševalnih diet, ki pri bolezensko debelih dolgoročno (če jih spremljamo več kot 13 let) zagotovijo rezultate le v 4 %, so bariatrične operacije dolgoročno uspešne v 95 %. Naši pacienti dolgoročno zmanjšajo kar 50–70 % odvečne telesne teže. To je za razliko od omenjenih 4 % zelo veliko. Samo zaradi tega v Ameriki letno operirajo okrog 220.000 ljudi, a tudi v Evropi je bariatrična kirurgija v razmahu.

 

Pri bariatrični operaciji gre vendarle za radikalen poseg …

Bariatrična operacija je sicer nekaj zelo nenaravnega in tudi odbijajočega, glede na to, da je treba s takimi ukrepi poseči v telo, da bi nekdo shujšal, ko pa je tako enostavno – manj jej in več se gibaj, pa bo … A gre za veliko bolj zapletene mehanizme. Tu ne gre za tabletko, psihologijo in dieto. Izkaže se, da samo konservativni ukrepi preprosto niso dovolj. Ljudje se ne držijo navodil. Če so šole hujšanja še tako krasne, ljudje ponovno zapadejo v stare navade. Statistike so krute. Debelost postaja ena najhujših epidemij. Ne gre samo za estetski problem, človek je tudi manj sposoben. Obenem gre tudi za zdravstveni problem, saj ti ljudje umirajo prej, imajo več dodatnih bolezni, nenazadnje stanejo družbo zelo veliko, saj v dveh letih porabijo toliko zdravil, kot je cena operacije. In to v povprečju vsak bolezensko debeli človek. So pa tudi takšni, ki nimajo sladkorne bolezni, povišanega krvnega tlaka ali česa drugega.

 

Ali se zdravstveno stanje po operaciji izboljša?

Pri najblažji obliki posega, torej pri traku, se izboljša za kar do 70 %, pogosto izgine tudi sladkorna bolezen. Imamo zelo vesele bolnike, ki si ne dajejo več inzulina in takih je zelo veliko. To je tista največja vrednost bariatrične kirurgije. Povišan krvni tlak izgine v 80 %, nočno dušenje v 90 %, povišan holesterol pa v 60 %. Zanimivo je tudi, da nekatere ženske, ki so bile zaradi hormonskih motenj neplodne, zanosijo. Debelost je namreč bolezen, ki povzroča hormonske bolezni. Uspeh je viden in prisoten dolgoročno.

 

Ključnega pomena je torej manjša količina hrane …

Ja, po operaciji ima človek vse tako prilagojeno, da poje malo. Ti načini operacij ne povzročijo pretiranega hujšanja. Največkrat govorimo o 50- do 70-odstotnem znižanju teže, če pa bi nekdo želel shujšati še več, bi se moral veliko več gibati. Malo je takih, ki so shujšali več kot 100 kg. Lažje je to na primer za kolesarje, ki dnevno prekolesarijo 100 km, ali tiste, ki redno izvajajo nordijsko hojo ali kakšno drugo obliko gibanja. Kdor ima v sebi veselje do gibanja, je to lažje.

 

Kaj pa tveganje in stranski učinki operacije?

Tveganj je pravzaprav veliko, zato je tudi operacija zadnja, ki pride v poštev. Pred tem je treba poskusiti vse drugo, samo da ne bi bilo treba operirati. Čeprav se tveganje s preventivnimi ukrepi pred operacijo zelo zmanjša – npr. hujšanje do določenega indeksa –, je še vedno pri najbolj ogroženi skupini prisotna, in sicer 2,4-odstotna smrtnost v 30 dneh po operaciji. Sam do sedaj še nisem imel tovrstnega primera. V 0,1–2,4 % je smrtnost odvisna od samih pacientov. Maja letos mineva pet let, odkar opravljamo bariatrične operacije, vendar ne operiramo zelo težkih ali zelo bolnih ljudi. Prav pri teh se lahko pojavi največ komplikacij. Čeprav smo operirali tudi nekaj zelo težkih ljudi – najtežji je imel 221 kg –, običajno operiramo manj težke in manj bolne. Operacija postaja z leti rutinska.

 

Kakšni zapleti se lahko pojavijo?

Najtežji zaplet je smrt. Če govorimo o operaciji s trakom, lahko zdrsne trak, zgornji del želodca se lahko razširi, trak se lahko zažre v želodec ali ga celo prežre. To se lahko zgodi tudi čez dve, tri ali štiri leta. Takšnih zapletov je 3–7 %. Od 250 operacij traku smo imeli eno prežrtje traku (migracija) in samo dve razširitvi zgornjega dela želodca (poutch). Pri traku se običajno pojavijo bolj pozni zapleti, pri bypassu ali obvodu pa največkrat zgodnje. Pri slednjem je možno, da popustijo sponke ali šivi in da pride do puščanja. Vendar se v tem pooperativnem obdobju vse lahko lepo očisti, možnih je tudi več posegov, npr. dreniramo trebušno votlino ali dodatno šivamo. Za vse te posege so izdelani ustaljeni postopki. So pa možni še drugi zapleti, npr. pljučna embolija, krvavitve in vnetja.

 

Kako pogosto hodijo pacienti na preglede?

V prvem letu po operaciji vsak mesec, še posebej tisti, ki so imeli operacijo traku. Pri bypassu je to bolj enostavno. Pri slednjem je pomembna redna vitaminizacija, kar pomeni, da bolniku predpišemo potrebne vitamine, minerale in beljakovine. Pri operaciji traku prihajajo, če želijo, enkrat mesečno v klub ali vsaj enkrat letno h kirurgu. Vsekakor morajo po prvem letu priti vsaj enkrat letno, za kar so se pacienti tudi pisno obvezali že pred operacijo, saj je to tudi eden od pogojev zanjo. Ker prihaja do občasnih zapletov, bruhanja, zapore traku, zato smo uvedli praznjenje traku enkrat letno, da se želodec spočije.

 

Kako poteka srečanje v klubu?

To je strokovni kub, ki ga vodi psiholog po vzoru zdravljenih alkoholikov. Isti psiholog vodi tudi alkoholike in zasvojence. V klubu so občasno prisotni tudi drugi strokovnjaki, npr. plastični kirurg v primerih, ko je potrebna plastična operacija zaradi odvečne kože, dietetičarke, asistenti in sestre, ki koordinirajo delo od priprave na operacijo do statistike in pooperativne obdelave. Imamo lepo urejene datoteko in skrbno vodimo evidenco vsakega pacienta. Pacienti se izobražujejo, dobivajo nasvete, izmenjujejo izkušnje in drug drugega spodbujajo s svojimi uspehi in z osebnim zadovoljstvom.

 

Kakšna je vizija za prihodnost?

V bolnišnici v Slovenj Gradcu opravljamo bariatrične operacije v takšnem obsegu, kot nam dopuščajo trenutne zmožnosti. Na leto jih naredimo okrog 100, vendar upam, da jih bo vsako leto več. Potrebe že kažejo, da jih bi bilo treba narediti vsaj 150 na leto. Že dalj časa si želimo pridobiti naziv Center odličnosti, za kar imamo vse pogoje in upam, da si bomo v kratkem ta naziv pridobili. Ob določeni številki postanejo postopki rutina in se lažje odvijajo. V prihodnosti pa želim stvari peljati v zastavljeni smeri še naprej, da se bo v Sloveniji nekoč lahko zgradil vseslovenski center, kjer se bodo debeli lahko zdravili na vse možne načine: od najbolj preprostih šol hujšanja, svetovanja, psihologije in rekreacije, pa tja do kirurgije in pooperativne plastične kirurgije.

 

In še nasvet za naše bralce …

Preventiva je seveda najboljša. Za svoje zdravje začnimo skrbeti že takrat, ko je preveč le nekaj kilogramov in česar ni dobro omalovaževati, kar sicer radi počnemo. S primerno hrano in z gibanjem je treba telesno težo obvladati. Ko enkrat zdrsne čez rob in gre čez mero, je podobno kot pri alkoholiku: enostavne poti nazaj ni. Če pa že pride do bolezenske debelosti, pa nikakor ne oklevajte, ampak poiščite strokovnjaka. Pri nas imamo tako stališče, da se v naš register lahko vpiše tudi kandidat, ki mogoče sploh ne bo operiran, ampak vseeno lahko prihaja. Zato vas pozivam, da pridite, saj sploh ni rečeno, da vas bomo operirali. Poskušali boste shujšati pod vodstvom in tako poskrbeti za svoje zdravje. Bolezensko debeli (torej tisti, ki imajo indeks telesne mase čez 40) imajo namreč – gledano povprečno – 6,17 % možnosti, da v naslednjih petih letih umrejo. Povprečno tveganje smrti zaradi bariatrične operacije pa je 0,68 %. To je podatek, ki ga je treba upoštevati, a ga je zelo težko dopovedati nekomu, ki se dobro počuti in v teh 6,17 % ne vidi nobene nevarnosti.

 

»S primerno hrano in z gibanjem je treba telesno težo obvladati. Ko enkrat zdrsne čez rob in gre čez mero, je podobno kot pri alkoholiku: enostavne poti nazaj ni.«

 

»Zato vas pozivam, da pridite, saj sploh ni rečeno, da vas bomo operirali, poizkušali boste shujšati pod vodstvom in tako poskrbeti za svoje zdravje.«

 

 

Junij, 2010