Iščite po prispevkih
Avtorica: Maja Korošak
Čezmerna poraščenost je stanje, ki lahko prizadene tako ženske kot moške v vseh življenjskih obdobjih. Vzroki so prirojeni (genetski ali etični) ali pridobljeni. Hormonska nihanja stanje mnogokrat poslabšajo v času po puberteti. Negativno pa nanj vplivata tudi nenadna močna sprememba telesne teže in prenehanje jemanja peroralnih kontracepcijskih sredstev.
Pogovarjali smo se s prim. mag. Metko Adamič, dr. med., spec. dermatovenerologije, spregovorila je o vzrokih za čezmerno poraščenost pri ženskah in tudi o tem, kako se te nadloge rešiti, če ni bolezenskega izvora.
Najpogostejši vzrok za čezmerno poraščenost pri ženskah je prevelika občutljivost dlačnih mešičkov na moške spolne hormone.
Ste vedeli, da človeško telo pokriva okoli 5 milijonov dlačnih mešičkov?
Ti so anatomsko večinoma povezani z žlezami lojnicami in z njimi tvorijo tako imenovano dlačno ojnično – pilosebacealno enoto.
Dr. Adamič: »Življenjski cikel dlak poteka v treh časovnih intervalih: anagena faza (rastno obdobje), katagena faza (obdobje involucije, odmiranja) in telogena faza (obdobje, ko dlaka miruje, počiva). V rast dlak so vključeni številni rastni dejavniki, na primer inzulinu podoben rastni faktor I ter keratinocitni rastni faktor. Podaljšano trajanje anagene faze in pojačana struktura dlačnega mešička in dlake vodita v hirzutizem – čezmerno poraščenost moškega tipa pri ženskah.« Je ta poraščenost genetsko pogojena? »Tako je. Geni so odgovorni za različne tipe dlak na različnih delih telesa. Brez dvoma so androgeni (moški) hormoni tisti, ki imajo vpliv na modulacijo rasti dlak, vplivajo na njihovo zaroženevanje, dolžino anagene faze in na stimulacijo spreminjanja tankih (velusnih) dlačic v zadebeljene, močne – terminalne dlake na predelih telesa, ki so pod vplivom androgenih hormonov,« je pojasnila naša sogovornica.
Hirzutizem se sicer lahko pojavi tudi pri otrocih in je le zunanji znak nekaterih bolezenskih stanj (predvsem bolezni žlez z notranjim izločanjem), je še povedala dr. Adamičeva. Kako je videti takšna poraščenost in kako pogosta je? »Dlake se v tem primeru pojavijo po obrazu, prsih, trebuhu, trtici, zadnjici, notranjem delu beder in zunanjih spolnih organih. Po ocenah strokovnjakov prizadene od 5 do 15 % vseh žensk.«
Eden najpogostejših vzrokov čezmerne poraščenosti pri ženskah je sindrom policističnih jajčnikov. Včasih se pojavi tudi v nosečnosti ali menopavzi. Lahko pa je tudi posledica delovanja nekaterih zdravil, kot so: androgeni hormoni, anabolni hormoni, kontracepcijska sredstva, penicilamin, minoksidil, itd. Včasih do hirzutizma pride iz neznanih razlogov ali v okviru nekaterih bolezenskih stanj in sindromov.
Kateri pa so še drugi vzroki za čezmerno poraščenost? Metka Adamič: »Oblika čezmerne poraščenosti je tudi hipertrihoza, ki lahko prizadene oba spola in pomeni čezmerno dlakavost na predelih telesa, ki niso odvisni od delovanja androgenih-moških hormonov, na primer pri ženskah na golenih, podlakteh ali po vsem telesu. Takšna poraščenost je največkrat posledica prirojenih lastnosti, redkeje je pridobljena tekom življenja. Povzročijo jo lahko tudi nekatera zdravila ali pa nastane simptomatsko, kot eden od vidnih znakov nekaterih bolezni, denimo porfirije (motnja v presnovi porfirina z nenormalno zvečano tvorbo in izločanjem porfirinov oziroma njihovih predstopenj in njihova zvišana koncentracija v krvi), podhranjenosti (anorexia nervosa) ali motenj v delovanju žlez z notranjim izločanjem (na primer moteno delovanje ščitnice). Hipertrihoza je lahko posledica jemanja zdravil, ki zavirajo delovanje imunskega sistema (kortikosteroidov). Nastane lahko tudi ob delovanju antipsihotičnih zdravil, acetazolamida, ciklosporina in nekaterih drugih.
Oblika čezmerne poraščenosti je tudi virilizem, a so pri njem čezmerni poraščenosti pridruženi še nekateri drugi znaki motenega delovanja žlez z notranjim izločanjem.
Vzrokov čezmerne poraščenosti včasih ni možno odpraviti. Čezmerna dlakavost se pri ženskah najpogosteje pojavlja, kadar imajo preveč androgenih (»moških«) hormonov ali pa so njihovi dlačni koreni čezmerno občutljivi na sicer normalne vrednosti androgenih hormonov.
Do povečanega izločanja moških hormonov lahko pride v raznih bolezenskih stanjih, na primer zaradi motenj v delovanju nadledvičnih žlez in zaradi motenj v delovanju jajčnikov. Vzrok povečanega izločanja moških hormonov so lahko tudi napake v metabolizmu oziroma pretvarjanju androgenih hormonov. Razlog pa so lahko tudi tumorji, ki izločajo androgene hormone.
Kako torej dermatolog obravnava pretirano poraščenost pri ženskah? »Običajno je treba najprej ugotoviti razlog pojačane dlakavosti in obenem preveriti, ali jo spremljajo tudi motnje v menstrualnem ciklusu. Če je razlog težav tumor, ga je treba na primeren način odstraniti. Ostali netumorski vzroki se običajno zdravijo z zdravili, ki lahko preprečujejo delovanje androgenih hormonov na dlačne korene (ciproteron, spironolakton) ali pa z estrogenimi hormoni (hormonska kontracepcijska sredstva). Na ta način lahko upočasnimo rast dlak,« razlaga dr. Adamičeva.
Estetski razlogi so tisti, ki najpogosteje privedejo ženske, pa tudi moške, k dermatologu, kadar menijo, da so pretirano poraščeni.
Kot pove dr. Adamičeva, je večina tistih, ki pri dermatologu iščejo pomoč zaradi neželene poraščenosti, zdravih in imajo za to le kozmetične razloge. »V družbi namreč smatramo za estetsko neprijetno in neželeno poraščenost na nekaterih delih telesa, kot je to pri ženskah pod pazduhama, na golenih, podlakteh, v predelu t. i. »bikini« linije ter dlačice na obrazu, ki so pogosto zelo moteče ter vir globljih psihičnih težav. Nekatere moške pa motijo dlačice na prsnem košu in po hrbtu.« Po besedah naše sogovornice so želje in pričakovanja različnih ljudi zelo različna – kar se nekomu zdi povsem normalno in neopazno, lahko drugemu povzroča hude psihične težave.
Dlačice lahko odstranjujemo začasno in trajno. Med načini z začasnim učinkom so najpogostejši: britje, puljenje, odstranjevanje dlačic z voskom oziroma karamelom. Trajno odstranitev dlak pa, kot pove dr. Adamičeva, lahko dosežemo na dva načina. »Posamične dlake lahko odstranjujemo z elektroepilacijo. Z elektrodo je potrebno ob tem uspešno obdelati pravzaprav sleherni lasni folikel. Dolgotrajno oziroma trajno odstranitev dlak na večjih površinah lahko v zadnjih 25 letih dosežemo s specifičnimi laserji, intenzivno pulzno svetlobo ter nekaterimi drugimi visokoenergetskimi tehnologijami, največkrat v kombinaciji z že omenjenima svetlobnima viroma.«
Dr. Adamičeva opozarja pred nestrokovno rabo teh naprav. »Visokoenergetske svetlobne naprave so lahko nevarne in vodijo do trajnih neželenih posledic, če se znajdejo v rokah neizkušenih in na tem področju premalo izobraženih terapevtov.«
Zdravljenje z laserjem in drugimi svetlobnimi viri pa se v dermatologiji uporablja sicer za zdravljenje pigmentnih sprememb na koži, žilnih abnormalnosti, tetovaž, čezmerne poraščenosti, glajenje kože, je za konec še povedala dermatologinja.
Preberite tudi prispevek: Briti ali ne briti? – ABCzdravja.si
Pri sindromu policističnih jajčnikov so v jajčnikih oziroma na njih prisotne številne benigne ciste, ki so pravzaprav majhni folikli. To so nedozoreli jajčni mehurčki, ki vsebujejo spolne celice oziroma jajčeca, obdana s tekočino. Če jajčniki ne proizvajajo dovolj hormonov, ki so nujno potrebni za dozorevanje jajčeca, je namreč dozorevanje moteno, nezrela jajčeca pa se preprosto odlagajo na jajčniku, kar se na pregledu z ultrazvokom pokaže kot prisotnost številnih cist oziroma mehurčkov – od tod tudi ime policistični jajčniki.
Natančni vzrok PCOS za zdaj še pojasnjen, razvil naj bi se zaradi čezmernega nastajanja androgenih hormonov v jajčnikih (npr. testosterona). To je posledica prekomerne proizvodnje luteinizirajočega hormona (LH), ki ga proizvaja hipofiza. Za sindrom policističnih jajčnikov so značilne menstrualne nepravilnosti, hirzutizem (moški podobna poraščenost pri ženskah), debelost in presnovni sindrom, ki je posledica nepravilnosti v presnovi androgenov in estrogena ter pri nadzoru proizvodnje androgenov. Nekoč so mislili, da je v glavnem posledica okvare jajčnikov, saj je bila pogosto povezana s povečanimi policističnimi jajčniki, od tod tudi njegovo ime sindrom policističnih jajčnikov. Zdaj pa je znano, da se PCOS lahko pojavi pri ženskah z normalno velikimi jajčniki, brez ultrazvočno opaznih cist, obenem pa lahko policistične spremembe na jajčnikih opažamo tudi pri ženskah z normalnimi menstrualnimi ciklusi. PCOS se praviloma začne v puberteti.
A Najpogostejši vzrok je prevelika občutljivost dlačnih mešičkov na moške spolne hormone.
B Če je vzrok tumor, se ta odstrani, netumorski vzroki pa se zdravijo z zdravili.
C Z elektroepilacijo ali z laserjem dlake lahko trajno odstranimo.