Že naši daljni predniki so iskali eliksir večnega življenja, eliksir, ki bi jih ohranjal večno mlade. Na to temo je bilo napisanih veliko romanov, posnetih mnogo filmov. A še do današnjega dne ni uspelo nikomur izumiti čudežnega napoja, ki bi zagotavljal večno življenje in mladosten videz. A vendar se je pod okriljem antiaging medicine oblikovala skupina antiaging strokovnjakov, ki trdijo, da so prav hormoni ta izvir mladosti.

Avtorica: Taja Dular Potočar, dr. dent. med., spec. antiaging medicine

Kaj je antiaging hormonska terapija?

Proces staranja prizadene vse organe in organske sisteme v telesu, le z različno hitrostjo. Vemo, da smo na višku svojih moči okrog 25. leta, nato pa se počasi že začnejo procesi staranja. Takrat začne tudi raven hormonov postopno upadati, a ker gre za postopen proces, začutimo prve znake večinoma okrog 40. leta. Tako je torej idealna starost za prvi pregled med 25. in 35. letom, če to ni mogoče, pa je priporočljiv pregled pri ženskah na začetku perimenopavze, to je običajno med 38. in 40. letom, pri moških pa na začetku andropavze, nekje okrog 45. leta.

Pri antiaging hormonski terapiji (v nadaljevanju AAHT) večinoma ne gre za zdravljenje patološko zvišanih ali znižanih vrednosti določenega hormona, ampak za izboljšanje nivoja hormonov znotraj referenčnih vrednosti. To je seveda bistvo razhajanj med tradicionalnimi zdravniki, specialisti endokrinologi in sodobnejšimi zdravniki antiaging medicine. Temelj AAHT je predpostavka, da ima vsak posameznik svoj optimalni nivo določenega hormona.

Prelomna so 40. leta

Dopolnjeno 40. leto (leto gor ali dol) je prelomnica v hormonskem ravnovesju tako pri moških kot pri ženskah. Takrat pride do občutno manjše produkcije melatonina. To je znak, da se je reproduktivna doba zaključila in da se začenja dejansko staranje. Tvorba hormonov se močno zmanjša in tudi določene funkcije, npr. dihalna, srčna idr., lahko opešajo. To seveda tudi občutimo. Le naša osebnost se s staranjem le malo spreminja.

Šest glavnih antiaging hormonov

1. DHEA ( dehidroepiandosteron)

Antiaging specialisti ga imenujejo kar antiaging hormon oz. če bi obstajalo zdravilo proti staranju, bi bil to DHE. Dejansko je »prohormon«, preko katerega nastaja mnogo drugih hormonov (androstenedion, estrogen, testosteron). Večina ga nastane v nadledvičnici, nekaj pa se ga tvori tudi v jajčnikih in testisih. Nivo DHEA z leti upada in ga je okrog 60. leta le še 10–20 % vrednosti, ki jo ima dvajsetletnik. Kronični stres znižuje njegov nivo, nivo kortizola pa viša in tako pospešuje staranje. Pri mladem stres dvigne nivo kortizola, čemur sledi tudi dvig vrednosti DHEA, vendar z leti izgubimo ta nadomestni učinek in zaščitna vloga DHEA se zmanjša. Mnogi ga imenujejo izvir mladosti, saj vpliva na kosti, kožo, možgane, presnovo maščobe in sladkorjev, razpoloženje, libido, imunski sistem, …

2. RASTNI HORMON ali vrelec mladosti

Je najpomembnejši antiaging hormon, tako sam po sebi kot tudi zaradi delovanja na druge hormone. Nastaja v sprednjem delu hipofize. Nastaja v valovih, z viškom na začetku noči. Z leti močno upada, približno za 14 % vsakih deset let. Študije so pokazale naslednje blagodejne učinke rastnega hormona: povečana mišična masa, manj maščobne mase, več energije, boljši libido, hitrejša regeneracija vitalnih organov, boljši imunski sistem, nižje vrednosti holesterola, … Glavni znaki zmanjšanega nivoja rastnega hormona pa so: povešena koža, mišična atrofija, ginekomastija, atrofija testisov, kopičenje odvečne maščobe na trebuhu, izčrpanost, spremembe razpoloženja, … Značilno za ljudi s premalo rastnega hormona je, da zelo težko ostanejo budni po polnoči.

3. MELATONIN

Pravijo, da je njegov namen zaščititi življenje, saj ga najdemo v skoraj vsakem živem organizmu. Zdi se, da lahko podaljša življenjsko dobo kar za četrtino. Nastaja v možganih, njegovo izločanje pa je nadzorovano tako z dnevno-nočnim ritmom kot tudi z letnimi časi. Nastaja le ponoči, saj dnevna svetloba njegovo izločanje hitro in popolnoma zavre. Po 40. letu tudi njegov nivo upade. Melatonin vpliva na telo pomirjevalno in zato pripomore k dobremu spancu.

4. SPOLNI HORMONI

• TESTOSTERON

Pri moških nivo spolnih hormonov postopno upada, največkrat ravno nivo testosterona. Tu gre za moško menopavzo, ki jo imenujemo andropavza in se začne običajno nekje po 45. letu. Testosteron vpliva na razpoloženje, občutke, obnašanje (nizke vrednosti lahko povzročajo depresijo, melanhonijo, razdražljivost), na mišično maso in moč, na srčno mišico, libido, … Med glavne znake andropavze sodijo: utrujenost, razdražljivost, depresija, bolečine v sklepih, suha koža, zmanjšan libido, …

• ESTROGEN

Estrogeni so ženski spolni hormoni. Poznamo tri različne tipe estrogenov: estradiol, estriol in estron. Estradiol je dobri estrogen, upočasni staranje možganov in je močan antioksidant. Po 40. letu njegov nivo zaradi atrofije jajčnikov močno upade. Med glavne znake njegovega pomanjkanja spadajo: oblivanje, vročica, nočno potenje, motnje spanja, depresija, tesnobnost, zmanjšan libido, suha koža in suhe sluznice, …

Estron pa je slab estrogen, saj v večjih količinah preprečuje delovanje estradilola tako, da mu preprečuje vezavo na receptor.

5. ŠČITNIČNI HORMON

Prevečkrat imamo utrujenost in upočasnjenost za samoumeven in neizogiben del staranja. Ne zavedamo pa se, da je staranje le maska, za katero se pogosto skriva hipotiroidizem (premalo ščitničnih hormonov). Žleza ščitnica leži spredaj, na dnu vratu, pred sapnikom in ima obliko  metulja. S svojimi hormoni vpliva na našo celotno presnovo in uravnavanje telesne temperature. Ko žleza dela dobro, smo živahni, dobre volje in polni energije. Velikokrat pa se pokaže, da imajo ljudje, ki sicer mislijo, da je njihova ščitnica zdrava, pravzaprav suboptimalno delovanje le-te. Glavni znaki hipotiroidizma so: utrujenost (posebno zjutraj, ko vstanemo), depresija, stalen občutek mrazu, glavobol, mišični krči, zaprtje, boleči sklepi, …

Patološka stanja žleze ščitnice so redka, a njena funkcija se s starostjo zmanjšuje, vedeti pa moramo, da je velik in pogost sprožilec hipotiroidizma stres.

6. KORTIZOL

Če bi lahko rekli, da obstaja hormon, ki povzroča staranje, bi bil to prav gotovo kortizol. Nastaja v nadledvični žlezi. Odgovoren je za naš odgovor na stres: fizični, biološki, socialni, … Odgovor mlade osebe na stres je hiter, kratek in situaciji primeren, stres obvlada z bojevitostjo, jasnimi mislimi, s kančkom evforije in splošnim dobrim počutjem. Pri starejšem pa je odgovor na stresno situacijo vedno manj prilagojen. Kortizol se tvori v prevelikih količinah in predolgo časa. To je stanje, ki nas prehitro postara, lahko celo rečemo, da je kortizol pospeševalec staranja.

Kako vem, da mi primanjkuje določenega hormona?

Pomanjkanje določenega hormona se kaže z različnimi telesnimi znaki, z določenimi anamnestičnimi podatki, s trenutnimi težavami in seveda z laboratorijskimi testi. Največkrat se na laboratorijske analize pošlje kri, lahko tudi urin, včasih pa je dovolj že vzorec sline. Za natančno določitev vrednosti določenega hormona je seveda pomembno, kdaj vzorec vzamemo in da se pred tem na odvzem ustrezno pripravimo (upoštevamo navodila zdravnika).

Antiaging hormonska terapija (AAHT)

Antiaging hormonska terapija mora vedno potekati celostno. Pred začetkom je bistvenega pomena popolna anamneza pacienta in natančen klinični pregled, dopolnjen z laboratorijskimi testi. Kadar se izkaže, da gre za več kot eno hormonsko motnjo, jih je treba vedno zdraviti celostno.

 Kako?

Da popravimo hormonsko ravnovesje, ki bo ohranjalo mladost, imamo dve možnosti.

Prva je seveda hormonska nadomestna terapija, lahko v obliki tablet, kapsul ali gelov, ki se nanesejo na specifičen del telesa (odvisno od hormona, ki ga želimo nadomestiti) . Tu gre tako za modificirane kot za bioidentične hormone. Večina strokovnjakov pa se strinja (čeprav je na primer hormonska nadomestna terapija pri ženskah prisotna že kar nekaj časa), da je za varno in učinkovito nadomeščanje hormonov treba predhodno opraviti preventivne genetske teste, ki povedo, kako varna in primerna je ta terapija za posameznika in njegovo dolgoročno zdravje.

 Kaj moramo vedeti, ko se odločimo za hormonsko nadomestno terapijo?

Najprej mora biti varna, nato še učinkovita. Uporabljati je treba fiziološke doze, če je le možno, naj bo hormon bioidentičen. Terapija naj bo vedno pod nadzorom specialista, ki naj skupaj s pacientom izbere najboljši tip in znamko hormona. Vse glavne hormonske pomanjkljivosti naj se vedno popravljajo sočasno. Za uspešnost same terapije pa so pomembni tudi redni kontrolni pregledi.

Druga možnost pa je, da s pomočjo naravnih terapevtskih antiaging metod izboljšamo raven svojih hormonov. Sem spada: pravilna prehrana, primerna telesna vadba in seveda spremembe v načinu življenja. Dokazano je, da lahko s pravilno prehrano močno vplivamo na raven svojih hormonov. Ravno tako lahko s pravilnim izborom telesne aktivnosti ob pravem času dneva močno pomagamo svojemu telesu do optimalnih hormonskih vrednosti.

 CILJI AAHT

Cilj terapije je izboljšanje nivoja hormonov in tako posredno izboljšati odpornost organizma in celotnega imunskega sistema, izboljšati spomin in ostale možganske funkcije, zmanjšati  obseg maščobnega tkiva in izoblikovati telo, doseči zadovoljujoč libido, kakovosten spanec in nenazadnje zaustaviti prezgodnje celično staranje.