V sklopu sladkorne bolezni pogosto ne gre le za previsok krvni sladkor, pač pa so hkrati prisotna še druga, pridružena bolezenska stanja. Največkrat je to povišan krvni tlak, neurejene maščobe v krvi, ateroskleroza in drugo. Predstavljajo pomembne dejavnike tveganja, predvsem za razvoj bolezni srca in ožilja.

Avtor: Aleš Skvarča, dr. med., KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni,

Kronični zapleti sladkorne bolezni

Ko govorimo o sladkorni bolezni kot o civilizacijskem obolenju, mislimo predvsem na sladkorno bolezen tipa 2. Včasih so jo imenovali starostna sladkorna bolezen, dandanes pa zbolevajo vse mlajši ljudje. Vzrok za to je nezdrav življenjski slog in vse več prekomerno težkih oz. debelih ljudi.

V poteku sladkorne bolezni lahko pride do razvoja specifičnih in nespecifičnih zapletov. Med specifične (značilne) kronične zaplete spadajo diabetična retinopatija, diabetična nefropatija in diabetična nevropatija. Prizadenejo bolnike z vsemi oblikami sladkorne bolezni, zlasti pa tiste s tipom 1. Pri diabetični retinopatiji nastanejo bolezenske spremembe na žilicah očesne mrežnice, ki lahko vodijo v poslabšanje ali celo izgubo vida. V sklopu diabetične nefropatije pride do postopnega popuščanja ledvic. Bolniki so lahko v končni fazi odvisni od dializnega zdravljenja (»umetne ledvice«) ali pa jim je treba presaditi novo ledvico. Diabetična nevropatija prizadane živce. Možna posledica so bolečine in krči (npr. v golenih), po drugi strani pa je lahko občutek za bolečino ali toploto zmanjšan oziroma odsoten. Veliko bolnikov navaja občutek mravljinčenja in pekočih stopal. Včasih se pri moških pojavijo tudi motnje erekcije.

Nespecifični zapleti, kot npr. bolezni srca in ožilja, pa so zelo povezani s sladkorno boleznijo tipa 2. Kot pove že ime, niso značilni samo za sladkorno bolezen, predstavljajo pa najpogostejši razlog obolevnosti in umrljivosti sladkornih bolnikov. Tveganje za srčno-žilne bolezni je pri njih do 4-krat višje kot pri splošni populaciji. Še višje pa je tveganje pri sladkornih bolnikih z oslabelim delovanjem ledvic.

Pomembno se je zavedati, da se bolezenske spremembe pričnejo odvijati že nekaj let ali celo desetletij pred kliničnim pojavom bolezni. V zadnjem času se za to obdobje uporablja izraz preddiabetes. Človek takrat še nima težav, zato spremembe lahko ostanejo neopažene, bolezenski proces pa je morda že v polnem zagonu. Zdrav življenjski slog je zato bistvenega pomena v vseh življenjskih obdobjih.

Pridružene bolezni

Pri sladkorni bolezni tipa 2 gre pogosto za sočasno kombinacijo več motenj. Neurejena presnova ogljikovih hidratov je sicer tista, ki samo bolezen definira. Diagnozo namreč postavimo na podlagi izmerjenih vrednosti krvnega sladkorja na tešče, naključno po obroku ali po oralnem glukozno tolerančnem testu (OGTT). Vsekakor pa krvni sladkor še zdaleč ni nujno edini, ki je neurejen. Zelo pomembne so tudi vrednosti maščob v krvi (lipidemija) in urejenost krvnega tlaka. Problematični sta debelost in nezadostna telesna aktivnost. Izredno neugodno deluje tudi kajenje. Vsi omenjeni dejavniki zvišujejo tveganje za razvoj ateroskleroze in posledičnih srčno-žilnih zapletov. Pogosteje se pojavljata srčna in možganska kap, izrazitejše so tudi okvare žilja nog.

Ateroskleroza in srčno-žilni zapleti

Ateroskleroza poteka počasi in tiho. Gre za proces postopnega nalaganja maščob v žilne stene. Te obloge, imenovane tudi aterosklerotične lehe, lahko kasneje poapnijo, razvije se kronično vnetje. Žile postajajo vse ožje in vse manj elastične, hkrati pa vse bolj občutljive na povišan krvni tlak. Ob zvečani potrebi po dovajanju krvi (npr. ob telesni aktivnosti ali psihičnem stresu) ne zmorejo več pokriti vseh potreb tkiva po kisiku. Posledica je ishemija, ki jo bolnik ob obremenitvi začuti kot bolečino v prsnem košu oz. angino pektoris (če gre za venčne arterije v srcu) ali npr. v mečih (če gre za arterije spodnjih okončin). Proces ateroskleroze je napredujoč, zato je bolnik postopoma zmožen vse manjših naporov, v končni fazi pa ima težave že v mirovanju. Na hitrost procesa ateroskleroze lahko vplivamo s pravočasnim zdravljenjem in seveda z zdravim življenjskim slogom.

Lehe so dovzetne za poškodbe, na primer ob epizodah povišanega krvnega tlaka. Če pride do takšne ranice v žilni steni, se v njej lahko prične tvoriti strdek, ki zamaši celotno žilo. Od tega, kje se ta žila nahaja, je odvisna posledica. Če gre za venčno arterijo, ki prehranjuje srčno mišico, pride do srčnega infarkta. V primeru možganskih arterij se razvije možganska kap, lahko pa pride do zapore žile kjerkoli v telesu. Da bi zmanjšali nevarnost nastajanja strdkov, svetujemo določenim bolnikom jemanje preventivnih odmerkov acetilsalicilne kisline.

Dejavniki tveganja

Da bi zmanjšali možnost nastanka srčno-žilnih zapletov, poskušamo poleg ravni sladkorja v krvi kar najbolj nadzirati in po potrebi zdraviti tudi druge dejavnike tveganja.

Maščobe v krvi

Pri laboratorijskih preiskavah ponavadi določamo nivo celokupnega holesterola, LDL holesterola (maščobnih delcev nizke gostote, t.i. »slabega« holesterola), HDL holesterola (maščobnih delcev visoke gostote, t.i. »dobrega« holesterola) in trigliceridov (drugih maščob). Ciljne vrednosti maščob v krvi so za sladkorne bolnike nekoliko »strožje« določene kot za splošno populacijo. Tako naj npr. vrednost celokupnega holesterola ne bi presegala 4,5 mmol/l, LDL pa naj ne bi bil višji od 2,5 mmol/l. Želena vrednost HDL je čim višja, saj ima ta oblika maščobnih delcev ugodno lastnost, da zavira proces ateroskleroze.

Krvni tlak

Ciljne vrednosti krvnega tlaka pri sladkornih bolnikih so pod 130/80 mmHg. Pri tistih z ledvično boleznijo pa si želimo še nižjega, vsaj pod 125/75 mmHg. Povišan krvni tlak imenujemo arterijska hipertenzija. V primeru, da se tlak ne zniža kljub upoštevanju načel zdravega načina življenja, je treba uvesti zdravljenje z zdravili. Pogosto je nujna kombinacija dveh ali več zdravil.

Telesna teža

Pri ljudeh s preveliko telesno težo se sladkorna bolezen tipa 2 največkrat razvije precej prej. Tkiva, na katera deluje inzulin, so namreč pri debelih in telesno malo dejavnih ljudeh bolj odporna na njegovo delovanje. Zato prične inzulina relativno primanjkovati, saj ga je za enak učinek potrebnega več. Govorimo o inzulinski rezistenci. Pomen primerne telesne teže se pokaže, ko ljudje, ki jim odkrijemo sladkorno bolezen tipa 2, z uživanjem primerne dietne prehrane in z zadostno telesno dejavnostjo zmanjšajo telesno težo, posledično pa se lahko urejenost bolezni bistveno popravi. Včasih prehodno celo zmanjšajo odmerke zdravil in podaljšajo čas do uvedbe inzulinskega zdravljenja.

Indeks telesne mase

Stanje prehranjenosti pri odraslih ugotovimo tudi s pomočjo indeksa telesne mase (ITM). Je kazalec za moške in ženske v starosti od 20 do 65 let, ne pa tudi za otroke, mladostnike in starejše, ker je delež mišičja pri njih drugačen. Čim višji je ITM, tem večje je tveganje za razvoj bolezni srca in ožilja ter sladkorne bolezni. Izračunamo ga po formuli:

Vrednosti ITM pa opredelimo, kot prikazuje spodnja tabela:

Presnovni sindrom

Veliko bolnikov s sladkorno boleznijo tipa 2 je hkrati prekomerno težkih oziroma predebelih. Najnevarnejši je tako imenovani »trebušni tip debelosti«, pri katerem se odvečna maščoba ne nabira le v podkožju, temveč tudi okoli notranjih trebušnih organov. Kaže se s povečanim obsegom pasu, izmerjenim približno v višini popka. Po priporočilih naj obseg pasu pri moških ne bi presegal 94 cm, pri ženskah pa 80 cm. Pogosto so pridružene tudi motnje presnove maščob (dislipidemija), ogljikovih hidratov in arterijska hipertenzija. V zadnjem času se o naštetih bolezenskih stanjih govori pod skupnim imenom presnovni sindrom.

Kajenje

O kajenju ne gre izgubljati besed. Vsi vemo, da predstavlja drastično in povsem nepotrebno povečanje tveganja za razvoj bolezni srca, ožilja, dihal in številnih drugih organskih sistemov. Če ste kadilec, prenehajte danes. Če ste nekadilec, nikar ne pričnite kaditi. Če ste nekdanji kadilec, le tako naprej!

Sklep

Kako torej kar najbolj zmanjšati tveganje za nastanek srčno-žilnih zapletov pri sladkorni bolezni? Na prvem mestu je zagotovo zdrav življenjski slog, in to že od malih nog naprej. Vse se začne z vzgojo otrok in vnukov. Pomembna je zdrava, raznovrstna prehrana. Vsebuje naj veliko zelenjave in sadja, prav tako naj ne bo premastna ali preslana. Količina hrane naj bo zmerna, kajti tudi prenajedanje s še tako zdravo hrano ni priporočljivo. Poskrbite, da v svoje življenje vključite tudi dovolj gibanja. Na ta način boste lažje dosegli in vzdrževali primerno telesno težo. Zdravila je treba jemati redno in po navodilih vašega zdravnika. In nikar ne kadite!