Artritis, avtoimunska vnetna bolezen sklepne veznice in sklepnih veziv, in artroza, po domače obraba sklepov, sta izredno neprijetni bolezni, ki ju spremlja obilo bolečin. Ker vzrokov za njun nastanek še ne poznamo dovolj dobro, je zdravljenje predvsem kurativno, ne preventivno – sploh pri artrozi ne poznamo nobenega načina ozdravitve, razen operativnega posega. Poznamo pa kar nekaj načinov lajšanja bolezni in med prijaznejša zdravila sodijo tista iz naravnih zdravilnih zelišč, ki blažijo bolečine in tudi pomagajo očistiti telo.

Avtor: Anja Kuhar

 

In kdo ve več o zdravilnih zeliščih kot Jože Kukman, mag. farm., iz Cistercijanske opatije Stična, ki je v svoji dolgoletni karieri dodobra spoznal večino zdravilnih rastlin in jim je do popolnosti predan.  Začel je že kot šestnajstleten dijak med poletnimi počitnicami, kasneje pa s službovanjem po lekarnah podeželja, v katerih so bila zdravilna zelišča še posebno prisotna.

 

Pomoč v obliki čajev

Prva izmed oblik pomoči so gotovo čaji, pripravljeni iz zdravilnih zeli, med katerimi Kukman izpostavlja vrbovo skorjo, močvirski oslad, brezovo listje, šipek, korenine regrata, korenine velikega omana, koprivo, rman in trpotec. Te naj bi bile najpogostejše in najbolj učinkovite, pri čemer imata prvi dve »v sebi salicilate, ki se v prebavnem traktu spremenijo v acetilsalicilno kislino, enako snov, kot jo najdemo v aspirinu in ki blaži bolečine«. Ostale naštete blagodejne zeli pa so pravzaprav predvsem učinkovite pri očiščevanju telesa, saj naj bi odvajale »veliko vode s strupi, ki se tvorijo pri vsaki bolezni, tudi pri artritisu, ki jih izplaknejo oziroma izperejo iz organizma, zato se bolezen izboljša oziroma omili«.

Da bi bolezen še olajšali, Kukman svetuje pitje šipkovega čaja, saj ima to zelišče visoko vsebnost C vitamina, kar je pomembno zlasti pri začetku obrabe sklepov, saj velike količine C vitamina bolezen dokazano izboljšujejo.

 

Doma narejen čaj iz skorje vrbe ali močvirskega oslada

Kukman svetuje, da naberemo lubje triletnih vej bele vrbe, ki raste ob vodi in ima srebrnkaste liste. Skorjo naberemo takrat, ko je moževno (torej spomladi, ko po drevesu ponovno poženejo življenjski tokovi, ki med zimo mirujejo), saj takrat skorjo zlahka odluščimo – le zarežemo in olupimo – drugače pa bi jo morali odstraniti mehansko.

 

Modrost iz Kukmanove zeliščne zakladnice

Zeliščarji nabirajo zdravilne rastline navadno v času cvetenja, korenine pa takrat, ko rastline v času zime mirujejo.

 

Proti bolečini z obkladki

Pri artritisu pogosto uporabljamo tudi zunanja mazila in obkladke, med katerimi so še posebej učinkoviti tisti, ki imajo primešano kafro, pove Kukman. »Kafra je izvleček skorje drevesa kafrovca, ki prekrvavi in ima hladilen učinek, zato izboljšuje predvsem bolečine«, pravi, priporoča pa tudi obkladke z glino ali ilovico. Učinkoviti naj bi bili še obkladki iz preslice ali pa iz slezenovca, vsa ta prizadevanja pa temeljijo na tem, da se pospeši prekrvavitev in s tem na eni strani zmanjša neprijetne bolečine, »na drugi strani pa ti deli, ki na nek način odmirajo, dobijo več kisika, več hrane in bolezen se za nekaj časa lahko močno izboljša«.

Nekatere zdravilne zeli lahko tudi namakamo v alkoholu. V preteklosti je bilo med ljudmi priljubljeno namakanje divje buče ali bluščeca, še vedno pa se namaka travniška kadulja, pa tudi rožmarin in ognjič, ki močno čisti organizem. Ne pozabimo omeniti še eteričnih olj, kot so brinjevo, smrekovo in evkaliptovo, s katerimi prizadete predele masiramo in pospešujemo prekrvavitev.

 

Magična privlačnost arnike

Med naravnimi zdravili proti revmi je znana in priljubljena arnika, ki ima med ljudmi izredno visoko ceno, ker pa jo vsi želijo imeti, Kukman žalostno opaža, da arnika izginja iz narave, čeprav je bila še nedavno razširjena po celi Sloveniji. Polaga na srce, da pretirano trganje pripomore k njenemu izginjanju, zato bodimo dobri do narave in ne trgajmo zeli vsepovprek.

 

Previdno z gabezom

Da pa ne pojemo zdravilnim zeliščem le hvalospevov, opozorimo še na gabezovo mazilo, enega izmed najbolj učinkovitih mazil proti revmi, ki pa ga Kukman priporoča uporabljati le 10–14 dni nekajkrat letno. »Vsebuje namreč pirazolidin, ki je na nek način strup za jetra in lahko povzroči celo cirozo, zato se gabez že dolgo časa ne uporablja več za uživanje. Poleg tega tudi pri zunanji uporabi ob dolgotrajni uporabi in debelem nanašanju lahko del tega pirazolidina pride v krvni obtok in preko njega do jeter, kjer zopet kvarno deluje«. Vsekakor pa ob previdni uporabi še vedno lahko uživamo v njegovih zdravilnih lastnostih, izredno cenjen je še posebej v kombinaciji s šentjanževim oljem.

 

Domače šentjanževo olje

Po Kukmanovem nasvetu lahko sami pripravimo domače šentjanževo olje. Vzamemo 250 g šentjanževih cvetov v času cvetenja na liter olja, pri čemer Kukman pravi, da je dobro skoraj vsako olje, največ pa se uporablja oljčnega zaradi ugodnih učinkov na kožo, poleg tega pa se ne pokvari hitro. Ko sestavini zmešamo, moramo zvarek postaviti na sonce, da lahko pride do kemične reakcije. Ko olje pordeči, je proces končan. Mešanico moramo takoj precediti, saj smo uporabili svežo rastlino, ki bi se, če bi jo dlje časa pustili namočeno, začela razkrajati in postajati nekakšen žele, ki bi ga lahko le še vrgli stran.

 

Če padeš v koprive, ne boš dobil revme …

… so nas učile že babice. Pa drži? Ne, seveda ne, odgovarja zeliščar, pa vendar je v tem zrnu tudi nekaj resnice. Koprive namreč začasno res pomagajo, ker pride do opekline in se koža vname, zaradi česar je na prizadetih predelih prekrvavitev res izredno močna in bolečine za nekaj časa prenehajo. Opozarja pa, da se ob močnih opeklinah lahko spustijo mehurji, ki se nato spremenijo v rane, zato le pamet v roke, če vas že bolečina žene v to, da bi se bičali s koprivami.

Podobno velja biti previden tudi pri sklepniku ali salomonovemu pečatniku, rastlini z vodoravno korenino, ki je podobna sestavi hrbtenice, zaradi česar so ljudje verjetno smatrali, da pomaga pri revmi, in niso bili v zmoti. Vendar zopet po pameti, saj velike količine tega mazila, tinkture ali alkoholnega izvlečka prav tako lahko povzročijo mehurje, saj se koža dobesedno vname.

V preteklosti pa so poznali tudi zdravilo, ki že malce meji na mazohizem, in sicer capsicum obliž, po domače imenovamn ‘capsicum flajšter’. To je bil lepilni trak, prepojen s čilijem, ki so ga nalepili na kožo in pustili, da se je učinkovina sprostila v kožo, razlaga Kukman, koža pa je ob tem pordečela, pa tudi kak mehur je vzbrstel.

Pomagalo pa je, kar je bil tudi končni cilj, saj človek v bolečinah resnično poskusi marsikaj, da bi se jih le rešil. Zato si mirno pomagajte z darovi narave, le dobro se pozanimajte o njih in pretehtajte smiselnost uporabe tistih bolj zloglasnih.

 

 

November, 2012