Za operativne posege se ljudje sicer ne odločajo kar po tekočem traku, ampak včasih so bolečine tako hude, da nam kaj drugega žal ne preostane. Pri bolečinah v kolčnem sklepu, ki so, domače povedano, posledica obrabe sklepa, si lahko najprej pomagamo z zdravili in s palico pri hoji, vendar mnogokrat tudi to ne prinese olajšanja.

Takrat je čas, ko ljudje začnejo razmišljati o operativnem posegu, s katerim oboleli sklep zamenjajo z umetnim, v upanju, da bodo spet lahko aktivneje živeli. Ker pa to le ni tako nedolžna operacija, je modro, da se nanjo vsaj malo teoretično pripravite. Pogovarjali smo se z asist. dr. Markom Kraljem, dr. med., iz Ortopedske klinike UKC Ljubljana, in z dr. Gregorjem Kavčičem, dr. med. spec. ortopedom.

Avtorica: Teja Fidler Makoter

Pa začnimo z malo anatomije, da bomo sploh vedeli, o katerem delu telesa govorimo. Kolk je drugi največji sklep v človeškem telesu. Sestavljen je iz glavice stegnenice, ki leži v ponvici v medenici. Vezi povezujejo glavico s ponvico in zagotavljajo stabilnost sklepa. Na površini glavice in ponvice je hrustanec, druge dele sklepa pa pokriva sklepna ovojnica, ki izloča sklepno tekočino, ki maže sklep in zmanjšuje trenje v njem.

Bolečine v kolku niso prijetne, ampak verjetno še ni vsaka bolečina razlog za operacijo, kajne? Kdaj je torej pravi čas za menjavo kolka? Je morda lahko za tovrsten poseg tudi prepozno?

Indikacija za menjavo kolka je rentgensko ugotovljeno zoženje sklepne špranje kolka. Klinične indikacije so močne bolečine v prizadetem kolku z omejenim obsegom gibljivosti. Kontraindikacijo za vstavitev kolčne endoproteze je predvsem bolnikovo internistično stanje. Endoproteza kolka je umetni del sklepa, s katerim kirurg med operacijo nadomesti prizadete dele kolka. Obstaja več vrst endoprotez, o tem, katera je najprimernejša za vas, se bomo odločili pred operacijo.

Zakaj sploh pride do obrabe kolčnega sklepa in kakšni so znaki obrabe?

Do obrabe kolčnega sklepa pride zaradi okvare hrustanca, največkrat zaradi starostne degeneracije, lahko pa pride tudi do obrabe po poškodbah v predelu kolka, kot npr. pri izpahu ali prelomu stegnenice ali medenice. Rentgensko so znaki obrabe vidni kot zoženje sklepne špranje, s spremembo oblike glavice in pojavom robnih izrastkov – osteofitov.

Operacija menjave kolka je verjetno nekaj, kar ljudem nažene kar nekaj strahu v kosti. Morda jim bo laže, če bodo vedeli, kako poteka operacija in koliko časa traja.

Operacija menjave kolka poteka v splošni ali prevodni anesteziji. Gre za večji operativni poseg, vendar operacija traja le približno eno uro, kar pomeni, da ne sodi med najdlje trajajoče posege.

Kako pa je z okrevanjem po operaciji? Kdaj lahko ljudje pričakujejo, da se bodo vrnili v svoj vsakdanji ritem?

Okrevanje po operativnem posegu običajno traja dva meseca. Toliko časa svetujemo bolnikom hojo s pomočjo bergel ob polnem obremenjevanju prizadete okončine, s hojo pa začnejo že prvi dan po operaciji ob pomoči fizioterapevtke. Svetujemo, da si pred odhodom v bolnišnico poiščete in zagotovite pomoč svojcev ali znancev in tako preprečite nevšečnosti, ki se lahko pripetijo po vrnitvi domov.

V domačem okolju vam bodo določene prilagoditve olajšale okrevanje. Npr. čvrsto pritrjeni oprimki v kopalni kadi ali tušu in ob straniščni školjki, stabilen stol ali klop za uporabo pri tuširanju, stabilen stol z naslonjalom za roke in čvrsto oblazinjenim sedežem (stol mora biti tako visok, da so kolena pod višino kolkov), zvišanje straniščne školjke – nastavek, umivalna goba z ročajem, palica za oblačenje nogavic in dolga žlica za čevlje, grebljica za pobiranje smeti s tal (brez skrajnega pripogibanja), dodatne čvrste blazine na kavčih, stolih in v avtomobilu, ki omogočajo, da so kolena pri sedenju nižje od kolkov, varnostna ograja na stopnišču, odstranjene vse nepritrjene preproge in električne žice s tal, začasno bivanje v prostoru brez stopnic, ker je hoja po stopnicah v zgodnji fazi okrevanja težavna.

Umetni kolki verjetno niso tako trpežni kot naravni. Kakšna je torej življenjska doba novo vstavljenega kolka?

Statistika kaže, da je preživetje kolčnih endoprotez za obdobje 10 let približno 95 %.

Prav gotovo koga od morebitnih kandidatov za nov kolčni sklep zanima tudi, iz kakšnega materiala je endoproteza?

V grobem obstajata dva tipa endoprotez. Prvi so iz jeklenih zlitin. V tem primeru se endoproteza fiksira s kostnim cementom, medtem ko je ponvica iz polietilena. Pri drugem tipu se uporablja necementna fiksacija tako stegnenične komponente kot tudi ponvice iz titanija, artikulacijske površine pa so pri teh tipih lahko iz polietilena ali iz keramike.

Lahko pacient po operaciji pričakuje normalno funkcionalnost kolčnega sklepa?

Cilj zdravljenja obrabe kolčnega sklepa je doseči nebolečo in polno gibljivost kolčnega sklepa, s tem da je gibljivost umetnega kolka največkrat nekoliko slabša kot gibljivost zdravega kolčnega sklepa.

Kako pa je z navajanjem ljudi na »novi« del telesa? Se lahko zgodi, da telo umetni kolk tudi zavrne?

Običajno po nekaj mesecih bolniki nimajo več nikakršnih težav z umetnim kolkom. Telo lahko umetni kolk tudi zavrne, če obstaja preobčutljivost na kovino, iz katere je sestavljen umetni kolk, vendar so ti primeri redki.

Cilj zdravljenja obrabe kolčnega sklepa je doseči nebolečo in polno gibljivost kolčnega sklepa, s tem da je gibljivost umetnega kolka največkrat nekoliko slabša kot gibljivost zdravega kolčnega sklepa.