Od zgodnjega otroštva sem tako ali drugače vključen v svet protetike in ortotike. Kot dojenček sem spal v svojem sedežu na delovni mizi mame ali očeta. Verjetno se me je že takrat kaj prijelo. Starša Žane Janez Boltežar in Edita Boltežar Smuk sta prva diplomirana inženirja ortotike in protetike v Sloveniji. Na začetku kariere sta nekaj let vodila vsak svoj oddelek na URI Soča. Od leta 1992 sta nadaljevala svojo pot v zasebnem družinskem podjetju. Imel sem vso podporo staršev, ko sem se odločil za poklic protetika. Našli smo najprimernejšo fakulteto, kjer sem pridobil osnovne smernice za delo. Ob tem sem pod mentorstvom očeta in mame nenehno izpopolnjeval svoje znanje.
Kako mi je uspelo priti v sam vrh stroke? Ne bi rekel, da sem na vrhu stroke, vendar se proti temu cilju vsak dan podajam s svojo dušo in telesom. Menim, da je za uspešnost v poklicu pomembna predanost in vztrajnost biti še boljši in rešiti primere, ki so za druge nerešljivi. Potem delo oziroma pacienti sami govorijo, kdo je najboljši.
Vsekakor zadovoljen uporabnik, ki se z dobro izdelano protezo lahko kar najbolje približa kvaliteti življenja pred amputacijo. Vsak pacient, ki prestopi vrata našega podjetja, je vedno obravnavan individualno. Vzamemo si dovolj časa, tudi nekaj ur, za pogovor o željah, pričakovanjih in težavah, s katerimi se je srečeval v preteklosti. Pomembno je, da je vsak uporabnik dobro seznanjen s tem, kaj vse je možno doseči, saj le tako lahko od protetika zahteva dobro ležišče. Vse prevečkrat srečujem ljudi, ki so izdelovali proteze v različnih državah po Evropi, a ostajajo nezadovoljni in nezmožni normalne hoje. Res je, da so težave ljudi različne in pri nekaterih traja izdelava ležišča dlje časa kot pri drugih, vendar mora biti končni rezultat enak pri vseh uporabnikih. Neopravičljivo je izdelovanje protez, ki žulijo in uporabnikom ne omogočajo normalnega življenja.
Vsaka proteza se izdela individualno. Najpomembnejši del proteze je ležišče (del proteze, ki je v stiku z uporabnikovo kožo), saj uporabniku omogoča kontrolo in stabilnost med hojo. Če je ležišče slabo izdelano, lahko proteza povzroča žulje, slabo hojo, lahko se tudi sname s telesa, kar zelo hitro izniči pozitiven učinek dobrih drugih sestavnih delov (kolena, stopala, zapestja). Po pogovoru protetik predlaga najoptimalnejšo protezo za posameznega človeka. Preostanek uda skeniramo s tridimenzionalnim skenerjem, model obdelamo v programu CAD ter izrežemo s pomočjo sedemosnega robota. Na ta model se s posebnim postopkom izdela karbonsko ležišče, ki je izredno lahko in čvrsto. Kasneje protezo sestavimo in uravnovesimo, da lahko uporabnik z njo stabilno hodi.
Da. Pri izdelavi vsake proteze pacientu nudimo preizkus različnih komponent. Menim, da je to izjemnega pomena, saj vsak človek potrebuje določen čas, da se na novost privadi in jo dobro preizkusi. Pojasniti je treba, da najdražji del ni vedno tudi najustreznejši za posameznika. Potrebno je poiskati takega, ki omogoča polno in neovirano aktivnost pri uporabnikovem vsakdanu.
Izbira kozmetike je različna od človeka do človeka. Nekateri izberejo protezo brez vsakršnih kozmetičnih delov, da se vidijo vse komponente proteze. Drugi se odločijo za bolj naravno obliko svoje protetične noge ali pa za najsodobnejšo tehnologijo 3D-tiskanja. Vsi našteti tipi estetskih rešitev so na voljo, strankam jih pokažemo, tako da se lažje odločijo. Veliko ženskih uporabnic želi protezo, ki je neopazna, tudi če nosijo zelo oprijete hlače oz. obleke. Večinoma jim pričakovanja uspemo izpolniti.
Da, seveda. Vsak uporabnik proteze je upravičen do izbire pooblaščenega izvajalca doma ali v tujini. V Sloveniji smo trenutno to mi in URI Soča. Postopek je za vse enak. Najprej se naročijo pri osebnem zdravniku, ki napiše napotnico za specialista rehabilitacijske medicine na URI Soča. Tam mu na timskem pregledu predpišejo ustrezno protezo in naročilnico za izdelavo. Če stranka želi izdelavo proteze pri nas, enostavno zaprosi, da zdravnik izroči naročilnico njej v roke in jo prinese k nam.
Marec 2016