V javnosti se v zadnjem času pojavlja vse več ljudi, ki uporabljajo barvne trakove, ki so nalepljeni na kožo. Trakovi so postali pravi hit med športniki, saj naj bi omogočali hitrejše okrevanje po poškodbah in s tem omogočili tekmovalcem hitrejšo vrnitev na športne steze. Je to le trenutni modni hit ali je metoda strokovno utemeljena? O uporabi kineziotapa sem se pogovarjala z Robertom Šarmanom, viš. Fizioterapevtom  in Cyriax terapevtom.

Avtor: Ines Trebec

Na začetku mogoče nekaj besed o tem, kaj je kineziotaping?

Kineziotaping je tehnika lepljenja trakov na kožo nad obolelim mestom, ki temelji na naravni ozdravitvi telesa. Mišice namreč niso povezane le z gibanjem telesa, temveč nadzorujejo tudi kroženje limfnih in žilnih tekočin, temperaturo telesa itd. Neprimerno delovanje mišic lahko povzroči različne simptome. Tehnika kineziotapinga je osnovana na terapevtski zamisli, ki po načelih kineziologije olajša gibanje in mišičnemu sistemu omogoči, da pomaga telesu pri biomehanski samoozdravitvi.

Trakove uporablja vedno več ljudi. Kam segajo začetki uporabe?

Oče kineziotapinga je zdravnik, dr. Kenzo Kase, ki je že v začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja začel iskati metodo športnega tapinga, ki bi pomagala pri celjenju in obnovi poškodovanega tkiva in mišic. Ugotovil je namreč, da standardni način uporabe športnega tapinga in povijanja mišicam in sklepom sicer nudi neko oporo, vendar pa zmanjšuje obseg gibljivosti, ne podpira pa fascij (vezivnih ovojnic mišic, žil, živcev) in v nekaterih primerih celo zmanjšuje ozdravitvene procese v poškodovanem tkivu. Posledično se je pojavila potreba po novem pristopu. Tako je v nekaj letih razvil poseben trak, KinesioTex tape in metodo kineziotaping, ki podpira sklepe in mišice, ne omejuje obsega gibanja, hkrati pa ugodno deluje tudi na limfatični sistem.

Širša uporaba kineziotapinga se je začela po olimpijskih igrah v Seulu, leta 1988. Od takrat je postajala vse popularnejša oblika tapinga in jo danes uporabljajo številni terapevti in zdravniki po vsem svetu. Iz osnovne tehnike pa se je razvilo tudi več različic, od katerih je ena nevromuskularni taping (NMT), katerega sem se učil in ga uporabljam tudi sam.

Kako zadeva deluje? Kakšna je učinkovitost?

Gre torej za biomehanično terapijo, brez kakršnekoli uporabe zdravil in drugih kemikalij, ki bi pronicale v krvni obtok. S pravilno namestitvijo traku (ki ima 40-odstotno elastičnost) na kožo nad obravnavanim področjem – mišico, sklepom – lahko dosežemo kompresijsko ali dekompresijsko spodbudo na kožne receptorje in tako zagotovimo pozitivne učinke na mišično-skeletni, žilni, limfatični in nevrološki sistem. Trak deluje z ustvarjanjem gubic, ki nastanejo ob gibanju dela telesa. S tem »privzdignejo« kožo ter tako izboljšajo vensko in limfno drenažo, izboljšajo kroženje krvi in izboljšajo uravnoteženost in držo.

Učinkovitost je prav neverjetna in se pokaže že takoj po namestitvi traku, ko pacient ali športnik začuti takojšnje olajšanje, boljšo in lažjo gibljivost ter manj bolečin. Nimam statističnih podatkov o učinkovitosti, a iz osebnih izkušenj in izkušenj kolegov, ki to metodo uporabljajo, lahko rečem, da so uspehi zelo dobri in le redko se zgodi nasprotno, čeprav je tudi to mogoče, saj tudi taping ni zdravilo za vse. Kot fizioterapevt in manualni terapevt prisegam na ročno obravnavo mišično-skeletnih okvar, vendar mi kineziotaping oziroma NMT služi kot odlična podporna terapija, ki jo lahko pacient odnese s sabo domov in deluje 24 ur na dan, z njim se lahko normalno umiva, tušira, tudi kopa. Trak je običajno nameščen 4–5 dni, potem ga lahko po potrebi zamenjamo.

Kakšna je sestava trakov?

Kineziotape je elastičen bombažni trak z naslednjimi značilnostmi:

– omogoča nemoteno delovanje kože (dihanje in potenje);

– obstojen je več dni, tudi do enega tedna;

– je vodoodporen;

– ne vsebuje zdravil in kemikalij.

Pri katerih poškodbah uporabljamo kineziotaping?

Uporablja se pri vseh vrstah športnih poškodb od udarcev, zvinov, nategov, natrganj in strganj različnih tkiv, pri hitrejši obnovi po športnih aktivnostih, kot tudi za uravnoteženje in popravek drže – tudi pri skoliozah, terapiji po zlomih, edemih zaradi različnih razlogov, po operacijah na lokomotornem aparatu ali na notranjih organih in še kje.

Trakovi so različnih barv. Imajo kakšen pomen?

Barva traku pri tehniki kineziotaping ni pomembna, obstaja pa tehnika, ki – tako kot še nekaj drugih – izhaja iz te tehnike in pri kateri barva traku igra pomembno vlogo. To je bolj energijsko kot pa biomehanična tehnika in je prisotna tudi v slovenskem prostoru.

Kako je z uporabo trakov pri otrocih?

Kineziotaping se lahko uporablja tudi pri otrocih, je zelo dobrodošla podporna terapija tako pri spremembah slabe drže kot tudi pri prirojenih ali kasneje v otroštvu razvitih ortopedskih in nevroloških okvarah.

Si trakove lahko sami namestimo, ali je potreben strokovnjak?

Kineziotaping je posebna biomehanična oblika spodbujanja kožnih receptorjev, ki deluje 24 ur na dan. Ta stimulacija je lahko zelo učinkovita, če je pravilna oziroma zelo škodljiva, če je nepravilna. V tem primeru je celjenje in rehabilitacija lahko celo zavrta. Potrebna je torej natančna in pravilna namestitev trakov, ki ustreza naravi poškodbe. Tudi športni uspeh je lahko usodno odvisen od namestitve traku, saj lahko športnika pri njegovi aktivnosti podpira ali pa ga omejuje. Zato je zelo pomembno znanje, kako, kam in kdaj namestiti trak, zato je bolje to prepustiti strokovnjaku.