Količina sklepne tekočine, ki maže sklepni hrustanec in ga prehranjuje preko difuzije, je regulirana v ovojnici sklepa, kjer nastane kot filtrat krvne plazme. V zdravem kolenu je tri mililitre sklepne tekočine. Pri obrabljenem kolenu se v kolenu sklepna tekočina nabira zaradi vnetnih sprememb sklepne ovojnice. Pri poškodbah notranjih struktur kolena se v kolenu nabere kri. Pri okužbi kolena, do katere lahko pride posredno preko krvnega obtoka ali neposredno po nesterilnem zbodljaju v koleno, se v kolenu poleg sklepne tekočine lahko nabere gnoj, ki nastane kot odgovor organizma na nekatere bakterijske okužbe.
Bolnik ima povišano telesno temperaturo, koleno je izpolnjeno, rdeče, toplo, bolnik ga drži v okrog 50 stopinj fleksije in ga zaradi neznosnih bolečin ne more premikati. To je septični artritis, ki terja takojšnje kirurško ukrepanje. Možna je tudi okužba sklepa z virusom, glivo ali drugo bakterijo (na primer borelijo), ki poteka manj dramatično. Pri sistemskih boleznih, kot so putika ali psevdoputika, se zaradi motenj v razgradnji urata ali pirofosfata in posledične tvorbe kristalov nabere v kolenu sklepna tekočina s kristali. Nabiranje sklepne tekočine v kolenu se zaradi vnetja sklepne ovojnice pojavi še v drugih boleznih, kot so revmatoidni artritis, sistemski lupus eritematozus, luskavica …
Na mestu poškodbe kolena lahko pride do krvavitve ali pa ne. Na podlagi izpraznitvene punkcije, za katero se odločimo po kliničnem pregledu, lahko ocenimo resnost poškodbe. Če je v kolenu kri, to pomeni, da lahko gre za raztrganino sprednje ali zadnje križne vezi, raztrganino meniskusa v rdeči coni ali znotraj sklepni zlom. Če po poškodbi kolena, ki oteče in potrebuje punkcijo, ni krvi, to pomeni, da najverjetneje ni prišlo do pomembne poškodbe, še vedno pa je možna poškodba meniskusa v beli coni ali poškodba hrustanca. Pred punkcijo kolena vedno odvzamemo dobro anamnezo, po kateri že lahko sklepamo o možnih tipih poškodbe. Končno diagnozo postavimo s pomočjo kontrolnega kliničnega pregleda in rentgenskega ter magnetno resonančnega slikanja.
Sklepna (sinovialna) tekočina je viskozna tekočina konsistence beljaka, ki je sestavljena iz hialuronske kisline, lubricina, proteinaz, kolagenaz in prostaglandinov. Glavna vloga sklepne tekočine je zmanjšanje trenja med sklepnim hrustancem med gibanjem sklepa. Sklepna tekočina je ultra filtrat iz plazme in vsebuje beljakovine, pridobljene iz krvne plazme in beljakovine, ki jih proizvajajo celice v sklepnih tkivih. Sklepna tekočina vsebuje hialuronsko kislino, ki jo izločajo fibroblastom podobne celice v sinovialni membrani, lubricin, ki ga izločajo površinski hondrociti sklepnega hrustanca, in intersticijska tekočina, filtrirana iz krvne plazme. Ta tekočina tvori tanko plast (približno 50 μm) na površini hrustanca, ki se izliva v mikroprostore in nepravilnosti na površini hrustanca in zapolnjuje ves prazni prostor. Tekočina v sklepnem hrustancu služi kot rezerva sklepne tekočine. Med premikanjem se sklepna tekočina, ki se nahaja v hrustancu, mehansko iztisne, da vzdržuje sloj tekočine na površini hrustanca.
Funkcije sklepne tekočine so zmanjšanje trenja – sklepna tekočina maže hrustanec in zmanjša trenje. Ena od nalog je absorpcija šoka, in sicer sklepna tekočina postane bolj viskozna pri udarcu, da zaščiti sklep, med udarci pa je normalno viskozna zaradi mazalne funkcije. Ne nazadnje je vloga sklepne tekočine tudi hranjenje in odvoz odpadkov. Sklepna tekočina hondrocitom, ki so gradniki hrustanca, preko difuzije priskrbi kisik in hranila ter odstranjuje ogljikov dioksid in presnovne odpadke.
Sklepno tekočino punktiramo iz kolena v diagnostične in terapevtske namene. Sklep, ki je izpolnjen s tekočino, je zelo slabo gibljiv. Terapevtski cilj punkcije je izboljšanje gibljivosti.
Nabiranje tekočine se ponavlja, če se ne odpravi vzroka za nabiranje. Že s prvo punkcijo je treba ugotoviti vzrok otekanja in ga ustrezno zdraviti. Punktat se zato pošlje na ustrezne preiskave. Če se otekanje ponavlja, je potrebna ponovna punkcija. Punkcija se izvede v sterilnih pogojih. Velikim številom punkcij pa se je treba izogniti, saj pri vsakem zbadanju v koleno obstaja možnost neposredne okužbe sklepa, ki lahko vodi v septični artritis. Vzrok ponovnega otekanja kolena je lahko v obrabi, mehanskem draženju zaradi poškodbe meniskusa, nestabilnosti kolena zaradi poškodbe vezi, okužbi ali sistemskem obolenju.
Če je vzrok ponavljanja otekanja huda obraba kolena, se lahko dogovorimo za blokado kolena s kortikosteroidom, ki deluje protivnetno na vnetno spremenjeno kolensko ovojnico, dokončna rešitev pa je v protetični oskrbi. Pri nižjih stopnjah obrabe lahko poskusimo koleno zdraviti s hialuronsko kislino, trombocitno plazmo ali matičnimi celicami. Mehansko draženje zaradi poškodbe meniskusa zdravimo z artroskopijo in zašitjem ali parcialno resekcijo meniskusa. Nestabilnost kolena zdravimo z rekonstrukcijo vezi. Za zdravljenje sistemskih obolenj in posledičnih otekanj kolena so pristojni revmatologi ali infektologi. Včasih nam pri ponavljajočem otekanju ob sistemskem obolenju bolnika pošljejo nazaj zaradi kirurške odstranitve obolele sklepne ovojnice.
Punkcija kolena je v ortopedski ambulanti dnevno opravilo. Več kot punkcij kolena pa je v ambulanti običajno infiltracij v koleno.