Ukrivljenost hrbtenice vstran oz. skolioza pravzaprav ni bolezen, ampak je posledica različnih nenormalnosti in bolezenskih procesov. Poznamo dve vrsti skolioze, to sta strukturna ter nestrukturna. O razlikah med njima, različnih tipih, o vplivih skolioze, njenih vzrokih in zdravljenju nam je podrobnosti razkril mag. Nikša Hero, dr. med., spec. ortoped iz Ortopedske bolnišnice Valdoltra.

Avtorica: Katja Štucin

Za začetek nam pojasnite, kdaj govorimo o prvi in kdaj o drugi omenjeni vrsti skolioze?

O strukturni skoliozi govorimo, ko je poleg stranske ukrivljenosti prisotna tudi rotacija ali druge značilnosti deformacije, kot so npr. pri prirojenih skoliozah prisotne nezadostne razvitosti vretenc. Nestrukturna skolioza je samo stranska ukrivljenost hrbtenice.

Obstaja tudi več tipov, najpogostejše so idiopatske skolioze, med njimi infantilna, juvenilna in adolescentna. Kakšne so razlike med njimi?

Strukturne skolioze se naprej delijo na idiopatske, ki so najpogostejše. Vzrok za nastanek ni znan. Idioptaske skolioze so razdeljene na infantilne, ki nastanejo do tretjega leta starosti, juvenilne, ki nastanejo od tretjega do desetega leta, in adolescentne, ki nastanejo od desetega leta do zaključka kostne rasti.

Izpostavimo še nevromuskularno skoliozo. V kakšnih primerih nastane oz. se razvije?

Strukturne skolioze so še nevromuskularne, ki so največkrat posledica cerebralne paralize, poškodb hrbtenjače ali tumorjev na živčnih strukturah. Ob vseh zgoraj naštetih poznamo še prirojene skolioze, ki nastanejo zaradi nepravilne rasti vretenc, skolioze pri nevrofibromatozi, skolioze kot posledica poškodb hrbtenice, skolioze kot posledica tumorskih obolenj, itd. Nestrukturne skolioze pravzaprav niso prave skolioze, temveč lahko nastanejo zaradi nepravilne drže, draženja živca (pri diskus herniji), pri vnetjih, pri različni dolžini nog.

Hrbtenica omogoča gibljivost trupa ter glave in nudi telesu oporo, ravnotežje in pokončno držo. Kako skolioza vpliva na omenjeno?

Pri skoliozi lahko pride do neuravnotežene drže telesa. V tem primeru telo in glava »visita« na eno stran, občasno tudi naprej ali nazaj. Pri hudih enojnih skoliozah je v nekaterih primerih taka drža telesa zelo izrazita. V primeru, da gre za skolioze od 20 do 45 stopinj, jih zdravimo s steznikom in fizioterapijo. Pri skoliozah, večjih od 45 stopinj, je potrebno operativno zdravljenje.

V času rasti in razvoja se hrbtenica spreminja. Takrat moramo biti najbolj pozorni, da je njena obremenitev enako razporejena. Kako lahko skoliozo preprečimo? Na kaj vse morajo biti pozorni starši, da onemogočijo razvoj omenjenih težav pri svojih otrocih?

Razvoja večine skolioz ne moremo preprečiti, lahko pa preprečimo nadaljnje poslabšanje ukrivljenosti, odvisno od tipa skolioze. Potrebno je redno spremljanje otroka z opazovanjem asimetrije hrbta. V primeru hitrega napredovanja asimetrije hrbta je potreben zdravniški pregled.

Se po vašem mnenju pojavnost skolioze v povprečju odkrije dovolj zgodaj?

Skolioze se v večini primerov odkrijejo dovolj zgodaj. Asimetrijo običajno najprej opazijo starši ali izbrani zdravnik, ki nato otroka napoti v specialistično ambulanto v nadaljnjo obravnavo. V redkih primerih dobimo na pregled otroke z že zelo hudo skoliozo (večjo od 45 stopinj), ki jo je treba operativno zdraviti.

Kako poteka razvoj težav? Se, če jo pridobimo kot otroci, z rastjo in razvojem njene razsežnosti večajo v primeru, da je ne korigiramo, ali lahko ostanejo na isti stopnji skozi vse življenje?

V večini primerov otroci s skoliozo nimajo bolečin. Pri tistih, ki imajo bolečine, moramo najprej izključiti nastanek tumorjev ali vnetja. Skolioze, ki so večje od 45 stopinj, napredujejo tudi po končani kostni rasti, zaradi tega nastanejo tudi trajne posledice pri pljučni in srčni funkciji, poleg tega pa še bolečine zaradi hitrega razvoja degenerativnih sprememb v sami hrbtenici.

Na kakšne načine se torej skolioza odpravlja oz. zdravi?

Skolioza od 0 do 20 stopinj se opazuje, od 20 do 45 stopinj idiopatske in nevromuskularne skolioze zdravimo s steznikom in fizioterapijo. Skolioze, večje od 45 stopinj, operiramo. Z operativnim posegom želimo doseči čim boljšo korekcijo ukrivljenosti, ta del hrbtenice tudi zatrdimo, zaradi ohranjanja funkcije hrbtenice želimo zatrditi čim manj vretenc.

Kakšen je odstotek uspešnosti odpravljanja tovrstnih težav?

Pri konservativnem zdravljenju manjših skolioz z ortozami in fizioterapijo smo v večini primerov uspešni, ustavimo napredovanje ukrivljenosti in preprečimo potrebo po operaciji. Tudi pri operacijah smo v veliki večini primerov zelo uspešni, čemur pritrjuje majho število revizijskih operacij.