Iščite po prispevkih
Avtor: asist. Mojca Miholič, dr.med., spec. družinske medicine
Glavni kosti, ki sestavljata ramenski sklep, sta nadlahtnica (humerus) in lopatica (scapula). Sklepno špranjo med njima »blaži« hrustanec, ki pokriva glavico nadlahtnice in področje na lopatici, glenoid. Poleg omenjenega se lopatica izboči še navzgor in s svojim izrastkom oblikuje »streho« ramenskega sklepa (akromion), ter navzpred, kjer izrašča korakoidni izrastek. Sklepne vezi povezujejo med seboj kosti v sklepu; manjše kite in kita velike dvoglave ramenske mišice (biceps) priključujejo kosti k mišicam ter učvrstijo sklep. Štiri kratke mišice, ki izvirajo na lopatici, objamejo naokrog ramenski sklep in njihove kite tvorijo tako imenovano rotatorno manšeto. Vse te komponente ramenskega sklepa skupaj z mišicami zgornjega dela trupa uravnavajo in blažijo obremenitve med gibanjem zgornje okončine (v ramenu).
Pri opisovanju bolečine v rami mislimo na sam sklep in obenem na vse strukture okoli ramenskega sklepa (v mišicah, vezeh in kitah, ki ojačujejo sklep in mu dajejo podporo). Bolečina se običajno stopnjuje in se poslabša ob gibanju rame ali ob premikanju zgornje okončine. Ne smemo pa zanemariti dejstva, da lahko čutimo bolečino v ramenskem sklepu tudi pri nekaterih boleznih, ki na prvi pogled niso povezane z ramo, npr. pri boleznih prsnega koša, v prsih (srčna bolečina), v trebušni votlini (vnetje žolčnika, težave z rodili). Temu pravimo »prenesena bolečina« in le-ta se ne poslabša z gibanjem rame.
Obiščite zdravnika, če ne poznate znanega razloga za nenadno bolečino v ramenskem sklepu oziroma če ne veste, kako si lahko sami ublažite bolečino, po nekajdnevni nočni bolečini v rami ali ob počitku ter če ne morete dvigniti zgornje okončine, ko opazite na/ob rami otekanje, rdečino, topel sklep in občutljivost le-tega na dotik.
Takoj obiščite zdravnika, če si poškodujete ramenski sklep in je sklep deformiran, če vas zelo boli, če ga ne morete premakniti ali če zelo oteka.
Nujno (urgentno) morate k zdravniku, če imate poleg boleče rame še težave z dihanjem ali občutek tesnobnosti v prsih (morda gre za srčni infarkt, koronarno bolezen). Tudi ob krvavitvi po poškodbi ali »odprti« rani na ramenu morate NUJNO k zdravniku!
Veliko je bolezni in stanj, ki lahko prizadenejo ramenski sklep. Večina le-teh bo potrebovala kirurško oskrbo s strani travmatologa (če je bolečina posledica poškodbe) ali ortopeda.
Pomembno načelo je, da vsaj približno poznate vzrok bolečine, saj če ga ne prepoznate, morate obiskati zdravnika!
Protivnetna zdravila (tablete) so prva pomoč pri nenadni bolečini, predvsem pri vnetju sklepa (artritis), pri vnetju burze (burzitis) ali kite (tendinitis). Večinoma so to nesteroidni antirevmatiki (NSAR) in paracetamol v visokem odmerku (do 4 g dnevno). Bodite pozorni, če imate že znane težave s prebavili, saj potem NSAR ni dovoljen oziroma je potrebna še dodatna zaščita za želodčno sluznico (krvavitev iz prebavil je hud zaplet jemanja NSAR-ov).
Počitek: pri skoraj vseh bolezenskih stanjih boleče rame je pomembno, da sklep nekaj časa miruje in se vnetje sklepa umiri (a ne predolgo, saj lahko nastane bolezen »zmrznjene rame«)!
Hlajenje in ogrevanje sklepa: načeloma hladimo ob nenadnih stanjih (poškodbah) in ogrevamo pri dlje časa trajajočih degenerativnih motnjah. Natančneje se morate posvetovati z zdravnikom.
Raztezanje mišic in kit ob sklepu neredko pomagata pri nenadnih, prekomernih obremenitvah sklepa.
Fizioterapija je v pomoč pri skoraj vseh ortopedskih bolezenskih stanjih, saj se z rednimi vajami povrneta moč in gibljivost sklepa. Določene delujejo blagodejno tudi pri zdravljenju bolečine.
Posvetujte se z zdravnikom glede morebitne injekcije kortikosteroida (kortizon) v vneti sklep!
Pozorno opazujte svoje telo in ne odlašajte z obiskom zdravnika. Ni smiselno, da preobremenjujete telo s preštevilnimi protibolečinskimi zdravili, ki pogosto vodijo v odvisnost od analgetikov (še posebej, če je bolečina v kolku in ramenu dolgotrajna in zahteva kirurško zdravljenje, protibolečinska zdravila pa NE pomagajo).