Avtor: Andreja Hergula
Če nam nekdo pove, da ima revmo, še ne vemo prav veliko. Revmatičnih bolezni je namreč prek 100. V grobem jih lahko razvrstimo v pet skupin: vnetni revmatizem (delimo ga na revmatoidni artritis, kjer so prizadeti sklepi; sem spadajo tudi revmatične bolezni pri otrocih ter spondiloartritise, kjer je vir vnetja na hrbtenici ali/in na perifernih sklepih), degenerativni revmatizem (bolezen starejših, pojavijo se spremembe na sklepnem hrustancu), zunajsklepni revmatizem (prizadete so kite, vezi ipd.), s kristali povzročena sklepna vnetja (ko se v sklepe odlaga sečna kislina) in sistemske bolezni vezivnega tkiva (najredkejše, pri njih je lahko prizadeto celo telo).
Na kaj pomislite ob besedi revma? Moja prva asociacija so toplice. A po besedah prim. Mojce Kos Golja, dr. med., specialistke revmatologije, je plavanje v topli vodi priporočljivo in koristno le pri vnetnem revmatizmu, saj naj bi zmanjševalo bolečino, sprostilo mišice, pospešilo prekrvavitev in izboljšalo gibljivost sklepov. To naj bi hkrati z drugimi terapevtskimi ukrepi za daljši čas izboljšalo bolezen. Pri nekaterih boleznih pa plavanje v topli vodi ni priporočeno, npr. pri akutnem napadu putike in odprtih kožnih spremembah, pri nekaterih sistemskih vezivno-tkivnih boleznih ipd.
Mnogi revmatični bolniki se lahko ukvarjajo s športi, če jih le preveč ne ovirajo bolečine in bolezenske spremembe. O gibalni aktivnosti se morajo vedno posvetovati s fizioterapevtom in z zdravnikom. Najprimernejši športi za bolnike s spondilitisom so po besedah dr. Kos Golje hoja, plavanje, badminton, namizni tenis in tek na smučeh. Revmatiki ne smejo igrati kontaktnih športov, ker so poškodbe pogoste, sklepi in hrbtenica pa preveč obremenjeni. Po njenih navodilih je pomembna tudi vključitev revmatika v procese fizioterapije, delovne terapije in rehabilitacije v naravnih zdraviliščih.
Revmatiki precej pogosto posegajo po protibolečinskih zdravilih. Proti bolečinam in vnetjem v sklepih delujejo protivnetna zdravila. Gre za nesteroidne antirevmatike. Ko se vnetje in bolečine umirijo, lahko zdravila ukinemo ali jih jemljemo le po potrebi. Revmatiki za zdravljenje danes nimajo na voljo le omenjenih tablet in toplic, temveč tudi biološka zdravila. Ta uporabljamo za zdravljenje revmatoidnega artritisa, juvenilnega idiopatskega artritisa, psoriatičnega artritisa in ankilozirajočega spondilitisa, torej nekaterih vrst revmatičnih obolenj. Po jemanju bioloških zdravil pride do hitrega izboljšanja kliničnih znakov in bolezen se umiri. Zdravljenje je uspešno pri 70 % bolnikov. Zdravil, ki bi bolezen dokončno pozdravila, pa za zdaj še ni.
Morajo zdravila in toplice kriti bolniki sami? Vse to pokrije Zavod za zdravstveno zavarovanje, a treba je povedati, da je zdravljenje v naravnih zdraviliščih postalo bolj omejeno. Do njega so upravičeni le bolniki nekaterih revmatičnih obolenj in še to na dve leti za 14 dni.
Področje revmatologije je medicinska stroka, ki se razvija najhitreje od vseh. V zadnjih desetih letih se je v zdravljenju spremenilo marsikaj. Dr. Kos Golja pravi, da se je spremenila doktrina zdravljenja nekaterih vnetnih revmatičnih bolezni. Zdravljenje je zgodnejše in bolj agresivno, saj se s tem prepreči napredovanje in posledice bolezni. Premiki so se zgodili na področju antirevmatikov, imunomodulirajočih zdravil, glukokortikoidov, ki jih zdaj uvajajo v zdravljenje bolj zgodaj in v dovolj velikih odmerkih. K izboljšanju zdravljenja veliko pripomore razvoj novih bioloških zdravil. Teh zdravil se zdravniki poslužujejo, ko šestmesečno jemanje drugih zdravil in kombinacije le-teh ni bilo učinkovito (skratka, razmeroma zgodaj).
Če sami trpite za revmatičnim obolenjem in v bolezni ne želite biti osamljeni, se priključite Društvu revmatikov Slovenije. Društvo ima 13 podružnic, razpršenih po Sloveniji, in približno 1.400 članov. Predsednik društva Andrej Gregorčič pove, da se osebe, ko dobijo diagnozo, znajdejo v zelo neprijetnem položaju. Največkrat se to zgodi v najbolj ustvarjalnem življenjskem obdobju, zato takrat privre na dan mnogo težkih vprašanj. Revmatiki se sprašujejo, kaj bo z njimi jutri, v prihodnjih mesecih, kaj bo z družino, ali bodo lahko obdržali službo, ali jo bodo našli, ali bosta s partnerjem lahko imela normalne odnose, ali se lahko ukvarjajo s športom …
Revmatiki si najbolj želijo čim bolj kakovostnega in hitrega zdravljenja, a gospodarsko stanje v naši državi zadnje čase ni rožnato. Premalo je revmatologov, čakalne dobe za preglede in operativne posege ortopedov so dolge, poleg tega se ukinja zdraviliško zdravljenja, težko pa je priti tudi do raznih pripomočkov, ki olajšajo vsakdan.
Po besedah Andreja Gregorčiča je razumevanje med zakoncema in med družino revmatika izrednega pomena. Podpora družine je nujna, da revmatik opravlja tisto, kar mu trenutno zdravstveno stanje dopušča. Pove, da se revmatik ne sme izključiti iz vsakdanjega družinskega življenja. V podporo revmatiku je lahko tudi udeležba na seminarjih. »Društvo izvaja tridnevne vikend seminarje. Želimo, da se jih udeležita oba partnerja, pri bolnem otroku pa oba starša. Tudi na družinskem srečanju podružnic je enako. Samo poučeni in osveščeni svojci so lahko v pomoč in podporo revmatiku,« trdi Gregorčič.
Po besedah Petre Zajc, strokovne sodelavke Društva revmatikov Slovenije, se v društvu ogromno dogaja. V vseh podružnicah po Sloveniji izvajajo tedensko rehabilitacijsko vadbo pod vodstvom fizioterapevtov, izvajajo pa tudi delavnice, enodnevna predavanja, že omenjene vikend seminarje, družinska in regijska srečanja s strokovnimi prispevki, nudijo brezplačno pravno pomoč, na voljo pa jim je tudi SOS telefon zdravnika revmatologa. Delujejo tudi skupine za samopomoč. Društvo organizira ekskurzije in športne aktivnosti (npr. pohode, tečaje teka na smučeh in nordijske hoje), izdajajo bilten in zloženke, organizirajo okrogle mize ipd. Njihova pomoč je namenjena vsem starostnim skupinam. »Težje gibljivim invalidom in starostnikom nudimo osebno asistenco, nego in drugo potrebno pomoč. Za mlade z revmo in njihove starše pripravljamo dvostopenjsko izobraževanje, ki poteka v obliki vikend seminarja in obsega kombinacijo predavanj in pogovorov s strokovnjaki, namenjeno pa je tudi izmenjavi izkušenj med udeleženci. Za otroke pripravimo različne ustvarjalne delavnice, igre in strokovno vodeno vadbo,« pove Petra Zajc.
Petra Zajc pravi, da sta rehabilitacija in preventiva namenjeni ohranjanju, izboljšanju in povrniti gibalne in funkcionalne sposobnost revmatikov vseh starosti, preprečevanju in odpravljanju telesnih okvar (pri čemer upoštevajo individualne potrebe vsakega), cilj drugih aktivnosti pa je zavzemanje za pozitivno podobo revmatikov v javnosti in medijih ter zmanjšanje diskriminacije teh oseb. Poleg tega društvo skrbi za zagovarjanje potreb revmatikov v dialogu s pristojnimi organi in preprečuje psihične ter socialne posledice revmatskih obolenj ter socialno osamitev, krepi samozavest uporabnikov s tem, da spodbuja njihovo samoobvladovanje težav in medsebojno pomoč. Med osnovne cilje sodi tudi reševanje težav in posledic bolezni pri otrocih in mladostnikih z revmatskim obolenjem in njihovih staršem. Ob tako veliki skrbi za revmatične bolnike ni nenavadno, da so programi vsako leto bolj prepoznavni v širšem socialnem okolju in da vsako leto več uporabnikom nudi pomoč.
… je v Sloveniji približno 80.000 revmatikov in da so revmatične bolezni ‘stare bolezni’, saj naj bi se npr. vrsta revmatičnega obolenja ankilozirajoči spondilitis pojavljala že pri faraonih?
… o vzrokih za revmatična obolenja vemo še premalo? Nekateri od teh naj bi bili: dedna obremenitev, slabo pozdravljeni zlomi kosti, obraba sklepov, poškodbe vezi in kit (www.avogel.si).
November, 2012