Sindrom zapestnega prehoda, ki mu pogovorno rečemo “karpalni kanal”, je ena najpogostejših poklicnih bolezni, ključni vzrok pa je preobremenjenost zapestja pri številnih poklicih, denimo pri šoferjih, frizerjih in računalničarjih, kjer gre za dalj časa trajajoče ponavljajoče se monotone gibe. Ivica Flis Smaka, dr. med., specialistka fizikalne in rehabilitacijske medicine, razlaga, da primeri iz prakse potrjujejo tudi vse več težav zaradi daljše uporabe miške med delom. Sodobni čas namreč terja veliko več opravil, ki se opravljajo ob računalniku in brez njega si dandanes skorajda ne znamo več predstavljati nobenega delovnega procesa. Tako je seveda veliko več ljudi vpetih v nepravilne obremenitve, ne glede na starost in spol.

Avtor: Petra Bauman

Sestava dlani in kaj je karpalni kanal

Sredinski živec v človeški dlani (nervus medianus) preide v dlan skozi zapestni prehod, pogovorno rečemo, da pride skozi karpalni kanal. Odgovoren je, da lahko gibamo prste, vse razen mezinca. Mediani živec v dlani namreč s senzibilnimi nitmi oskrbuje palec, kazalec, sredinec in polovico prstanca. Kanal, kjer poteka, tvorijo zapestne kosti, ki jih prekriva široka prečna vez (ligament), sredinski živec pa leži tik pod tem vezivnim tkivom.

Zapestni prehod je ozek, utesnitve živcev pa najpogosteje nastanejo prav na predelih anatomskih ožin. Mediani živec je največkrat stisnjen v področju zapestnega prehoda (sindrom karpalnega kanala). Skozi dlan sicer poteka tudi ulnarni živec, ki je največkrat stisnjen v komolcu (sindrom kubitalnega kanala) in zapestju (guyonov kanal). Sredinski ali mediani živec oživčuje velik del vseh struktur v dlani in prstih, zaznava dražljaje na koži v tem predelu (toplo, hladno, dotik), sočasno mišicam dlani prenaša ukaze za gibanje.

Njegove motorične niti oskrbijo mišice palca in t. i. palčne kepe na dlani (tenar), ki so odgovorne za gibljivost palca in omogočijo, da se palec dotika drugih prstov (pincetni, fini prijemi), a tudi za ostale gibe palca.

Prvi znaki težav karpalnega prehoda

Eden od prvih znakov sindroma zapestnega prehoda je neprijeten občutek in blago mravljinčenje v dlani, včasih tudi otrplost in otrdelost ali odrevenelost v predelu, ki ga oskrbuje mediani živec. Sprva so znaki prisotni ob obremenitvi (vožnja kolesa, držanje volana ali telefona), vse pogosteje tudi ponoči.

Bolečina se pojavi kasneje. Kar pogosto se bolečina razširi v podlaket ali nadlaket, včasih celo rame in vrat. Ob napredovanju obolenja oslabi in usiha mišična kepa pod palcem, kar oslabi gibljivost palca in onemogoči prijem. Izrazi se nespretnost, nerodnost, drobni predmeti začnejo padati iz rok.

Razvoj bolezni

Vsak povečani pritisk v zapestnem prehodu, tudi vnetje tetiv z oteklino ali odebelitev vezivnega tkiva, deluje tudi na mediani živec. Pritisk sčasoma narašča in postaja tako močan, da izrazito ovira normalno funkcijo živca.

Posledica pritiska in motenega delovanja živca so mravljinci, bolečine in slabša občutljivost (zaznava) roke. Pri ukleščenju sredinskega živca v zapestnem kanalu (kar imenujemo sindrom karpalnega kanala) se pojavijo motnje v prevajanju ukazov in zaznav po živcu.

Kadar se naštete težave stopnjujejo in so moteče ter ovirajo vsakdanje dejavnosti, se pojavljajo v spanju in se prebujamo, je dobro, da se o tem pogovorimo z osebnim zdravnikom.

Odlašanje ni smiselno, saj lahko dolgotrajni pritisk na živcu naredi nepopravljivo škodo, škodo utrpijo tudi mišice, ki usihajo, prav tako gibljivost palca, zaznave ter občutki v tem predelu.

Pogostost bolezni

Sindrom zapestnega prehoda je uvrščen visoko na lestvici najpogostejših poklicnih bolezni (šoferji, strojepiske, telefonisti, operaterji vibracijskih strojev, računalničarji, frizerji, glasbeniki, športniki …), kar pomeni, da so (pre)obremenitve zagotovo eden izmed ključnih vzrokov za nastanek.

Pogosti dejavniki tveganja so: ponavljajoče se upogibanje in obremenitve v zapestju, prisilni položaji roke in ponavljajoči se enolični enosmerni gibi, poškodbe, bolezni ščitnice, sladkorna bolezen, revmatizem in z njim povezane bolezni, debelost in nosečnost.

Dokazano je, da je tveganje za razvoj sindroma zapestnega prehoda večje pri čezmerni rabi ali prevelikem naprezanju zapestja pri nekaterih delih, ki zahtevajo kombinacijo močnih in ponavljajočih se enoličnih gibov v prisilni drži zapestja in rok.

Fizični delavci (delo s težkimi stroji, z vibracijskimi stroji, žagami, vrtalniki ipd.) in delavci za tekočim trakom (enaki in enolični gibi v zapestju in z rokami ter prsti: pakiranje, rezanje s škarjami) so bili v preteklosti najpogosteje izpostavljeni tej težavi.

Delo z miško poveča tveganje

V sodobnem času vemo, da redno delo za računalnikom z nepogrešljivo miško in tipkanjem poveča tveganje za sindrom zapestnega prehoda, a znanstvenih dokazov po besedah Ivice Flis Smaka vsaj do zdaj še ni. Zagotovo pa so ponavljajoči se enolični, enosmerni gibi v prisilnem položaju zapestja, roke in prstov, ki zahtevajo tudi večjo silo in napor, eden izmed odločilnih dejavnikov tveganja.

Pri uporabi miške in tipkovnice je namreč zapestje upognjeno nazaj, dlan s prsti je v pol-pokrčenem položaju in to vsak delovni dan dalj časa. Prilagojene tipkovnice in tudi podlage ter opore za zapestje lahko v veliki meri ublažijo težave, zagotovo tudi preprečijo nastanek teh težav, zlasti če se sočasno upoštevajo vsi navedeni postopki preventive (zgoraj).

Ostala dejavnika tveganja sta spol in dednost. Pri ženskah in zlasti v menopavzi se ta sindrom pogosteje pojavi. Tudi pri moških pojavnost narašča v srednjih letih. Nekatere raziskave pa sindrom karpalnega kanala povezujejo s podedovano obliko zapestja.

Kako ravnati, ko boli zapestje

Fiziatrinja Ivica Flis Smaka, dr. med., priporoča najprej obisk osebnega zdravnika, ki lahko bolnika opremi z napotki, navodili in priporočili, med katerimi so: zagotoviti čim bolj pogoste odmore med delom, pogosto razgibavanje dlani in zapestij (stresanje rok), pravilna drža med izvajanjem del in med ostalimi dejavnostmi, primeren položaj zapestja (najboljši je nevtralen, srednji položaj), zmanjšati moč gibov, dlani naj bodo zmeraj tople, vzdrževanje primerne telesne teže in zdravljenje vzročno povezane bolezni (bolezni ščitnice, sladkorna bolezen).

Ali lahko bolezen izzveni

Včasih težave izzvenijo ob zamenjavi in spremembi delovnega mesta, a redko. Včasih se za nekaj časa ali prehodno umirijo s primerno fizioterapijo, z gibalnimi tehnikami, oporo za zapestje, opornico za čez noč, prilagojeno tipkovnico, z dodajanjem vitaminov B, polaganjem obližev, z uporabo mazil, po injekciji. Mnogim je lažje ob upokojitvi, ob rednih obremenitvah z istim delovnim položajem pa praviloma ne izzveni.

Diagnostika in obisk fiziatra

Diagnostika zajema osebni pregled in anamnezo. »V anamnezi natančno izprašam o težavah: kdaj, kje, kako, koliko časa … Če so težave tudi v mezincu, to zagotovo ni ta sindrom, saj mediani živec ne oskrbuje mezinca! Težave se pojavljajo po t. i. vzorcu. Zaradi specifične drže roke se pokažejo v določenih položajih: vožnja kolesa, držanje volana ali telefona ali časopisa ali orodja.

Pojavljajo se tudi ponoči ali ob prebujanju zjutraj,« primere iz prakse razlaga Ivica Flis Smaka. Pojasnjuje, da ob takšnih težavah praviloma predpiše program fizioterapije in obvezno vaje za zapestje, sama priporoči še dodajanje zares vseh vitaminov skupine B, prilagoditev opreme na delovnem mestu, upoštevanje vseh preventivnih nasvetov.

Ob večjih težavah bo oboleli moral redno uporabljati mazila ali obliže (vsaj ponoči), delati redne vaje, zdravnica pogosto predpiše opornico in da tudi injekcijo. »Z injekcijo kortikosteroidov poskušam zmanjšati pritisk v zapestnem prehodu, kar izredno dobro umiri težave in zlasti zmanjša bolečine, mravljince in nočno prebujanje. Na operacijo usmerim le bolnike, kjer se stanje ne umirja in ko so bile uporabljene vse neinvazivne tehnike ali tiste, ki pridejo z večjimi spremembami na živcu«.

Phalenov test

Pri pregledu bo specialist pozoren na mišice dlani (upad dlančne mišične kepe), pri čemer si bo pomagal s Phalenovim testom. Pri tem testu približamo hrbtišča obeh dlani (obratno kot pri molitvi, prsti kažejo navzdol) tako, da sta zapestji skrčeni pod pravim kotom.

Če se v manj kot eni minuti pojavi mravljinčenje po dlani in v prvih štirih prstih, je test pozitiven. »Praviloma odredim še elektromiografijo (EMG) ali elektromionevrografijo (EMNG), kjer se meri hitrost prevajanja po živcih. Če je preiskava pozitivna, prikaže, do kakšne mere je živec prizadet.«

Kdaj je bolnik primeren za skrajno obliko zdravljenja – kirurški poseg

O operaciji velja razmisliti ob kombinaciji naslednjih dejavnikov:

• hude in nenehne težave (mravljinčenje, zbujanje, bolečine, izguba moči), ki se ne izboljšajo po zdravljenju z neinvazivnimi tehnikami,
• izguba občutka za dotik (»gluhi prsti«) v področju, ki ga oživčuje mediani živec,
• hitro pozitiven Phalenov test (mravljici ob skrčenju zapestij),
• preiskava EMNG potrdi znake hude utesnitve,
• težave nastopijo zgodaj v nosečnosti.

Okrevanje in ozdravitev

Uspešna operativna sprostitev medianega živca praviloma hitro (v nekaj dneh) olajša težave in je znak uspešnega posega: manj je mravljinčenja in bolečin, spanje je manj moteno. Ob operaciji nastane brazgotina. Bolečine v predelu brazgotine, slabši občutek za dotik in zmanjšana moč v roki seveda lahko vztrajajo še nekaj mesecev po operaciji. Sledijo postopki fizioterapije in zlasti redno izvajanje vaj v domačem okolju.

A dlje kot trajajo težave, slabše in daljše je okrevanje po operaciji. Mravljinčenje običajno izgine takoj po uspešni operaciji. Občutki v prstih in dlani se lahko vračajo več mesecev – včasih nepopolno, odvisno od stopnje predhodne prizadetosti živca. Mišice, ki so atrofirale zaradi dolgotrajnega pritiska na živec, se zelo težko ali se nikdar več ne popravijo – v takih primerih moč ostane okrnjena.

Ivica Flis Smaka poudarja, da je vsekakor potrebno in smiselno sindrom karpalnega kanala zgodaj zdraviti. Če se težave ob redni uporabi opornice (vsaj ponoči) umirijo, ni potrebno hiteti z operativnim posegom.