Pred nami je sicer najtoplejši del leta, tako da o tem, kaj bomo nataknili na noge, verjetno ne bomo pretirano razmišljali, razen če ne bomo iskali primerne športne obutve za aktivne dni, ki jih je poleti prav gotovo več kot v preostalem delu leta. Kdaj ste se nazadnje vprašali, kakšna je primerna obutev, da bo zdravje vaših nog takšno, kot mora biti? O tem žal preredko razmišljamo ali pa šele takrat, ko se pojavijo težave s stopali. Tokrat je bil naš sogovornik Andrej Prlja, dr. med., spec. ortoped, iz splošne bolnišnice Jesenice.

Avtorica: Teja Fidler Makoter

Četudi bomo govorili o kvalitetni obutvi, me kljub vsemu na začetku zanima, ali ni najboljša izbira bosa noga?

Seveda. Stopalo je zasnovano za hojo v naravi in naj bi dobivalo dražljaje od spodaj, kar omogoča, da se stopalo krči in sprošča, ter tako samo sebe utrjuje. Vendar pa na žalost živimo v svetu, kjer se že od mladih nog navajamo na obutev in je dandanes pravo »naravno« okolje naših stopal notranjost obuval. Pretiravanje z bosonogostjo, npr. kilometrske hoje po peščenih ali kamnitih plažah na dopustu, ne bo imelo blagodejnega, ampak prej boleč učinek. Raje se odločajte za zmernost in stopala počasi ponovno navajajte na njihovo pravo vlogo.

Začnimo na začetku: s prvimi čeveljci, ki jih starši nataknemo na nogice našim malčkom. Kakšni naj bodo in kdaj je pravi čas zanje?

Generacijo ali dve nazaj smo mislili, da se morajo vsa stopala približno enako »pravilno« oblikovati v razvoju. Pri tem so jim hoteli pomagati z ustreznimi čeveljci, ki bi preprečevala predvsem ploska stopala. Izkazalo se je, da kakega bistvenega vpliva ni bilo in je večina »ploskonožcev« še naprej veselo racala s spuščenimi stopalci, kljub našim željam. Opozarjam pa, da to velja za ploska neboleča in elastična stopala, ki jih je največ. Toga in boleča deformirana stopala spadajo v delokrog zdravnika – ortopeda ali fiziatra, ki bo določil, ali sta potrebna terapija in posebna obutev.

Za zdrave malčke je pomembno, da so čeveljci dovolj veliki in mehki, da dovoljujejo čim boljšo gibljivost stopal v čevlju. Hkrati mora biti obutev dovolj močna, da jih ščiti pred vplivi okolja. Skratka ne pretrdo in ne premehko, predvsem pa ne premajhno. Kdaj? Ko začne otrok hoditi in postane obutev družbeno zahtevana.

Kaj je torej tisto, na kar moramo biti pri nakupu obutve pozorni? Je cena res merilo?

Cena nikoli ni absolutno merilo. Obutev mora služiti nam in ne obratno. Zato naj bi bila dovolj velika, da nas nikjer ne tišči, tudi pri daljši obremenitvi. Bila naj bi zračna, podplat dovolj močan, da nas ščiti pred podlago in ne pretrd, da brez napora hodimo, vložki naj podpirajo stopalne loke.

Seveda, če je lepota na prvem mestu, večina zgornjih nasvetov odpade, zato pazite, da naj bo vsaj vredno muk.

Za vse tiste, ki se kljub vsemu odločijo, da je vredno muk … Katere so najpogostejše okvare stopal, ki nanje prežijo v prihodnosti? 

Najprej bolečine, nato otiščanci in končno deformacije – haluks valgus, krivi prsti, bolečine v sprednjem delu stopala pod prečnim stopalnim lokom – metatarzalgija ter bolečine pod peto in vzdolž stopalne plošče – plantarni fascitis. Vendar vse le ni tako preprosto, da bi bila kriva le neudobna modna obutev. Nekaj prispevajo tudi dednost, pretežno stoječe delo v visokih petah, oblika sprednjega dela čevlja (»špičke«), ohlapnejše vezi …

Si lahko torej z manj kvalitetno obutvijo trajno poškodujemo stopala?

Da, vendar je to danes že redko. Če pri otroku pazimo, da se stopali čim bolj neovirano razvijata, smo naredili dovolj. Zato redno preverjajmo, ali so čeveljčki še dovolj veliki, in mu pustimo, da čim pogosteje skaklja bosonog naokrog. Bolj kot so čevlji neudobni, prej se bodo pojavile težave s stopali.

Zadnje čase se veliko govori o pomenu bose hoje. Kakšno je vaše mnenje o obuvalih na prste, ki naj bi stopalom omogočala čim naravnejšo hojo, hkrati pa ščitila pred neprijetnimi dražljaji?

Gre pač za eno od modnih muh. Za mlajše je dobra, ker je vse še elastično, dobro gibljivo in nedeformirano. Za starejše ljudi je že bolj vprašljiva, za poveljnika častne čete na državnem obisku kakega predsednika pa verjetno že s protokolom prepovedana. Vse je torej odvisno od uporabnika, okoliščin in namena.

Izbira športne obutve je verjetno še pomembnejša, kajne? Kaj je tisto, na kar moramo biti vsekakor pozorni?

Vse je odvisno od športa. Pri odbojki na primer mora obutev dovoljevati čim boljši oprijem in neoviran skok. Pri košarki stabilnost, še bolj pri golfu. Pri teku oporo v blagem nagibu naprej, relativno stabilnost pri nekoliko neravnem terenu in amortizacijo sunkov. Vsak športni čevelj je danes tako že prilagojen namenu. In praviloma zato drag (ne pa nujno, če veš, kaj iščeš).

Kaj pa razlika med visokimi in nizkimi čevlji? Je pomembna?

Če mislite na peto: v mladosti brez, moški vse življenje z nizko, ženske pa v »najmlajši odraslosti« čim višje (na lastno zahtevo). Dekleta v srednjih in najboljših letih večinoma potrebujejo malce pete (ne brez), ker so kite in mišice že toliko skrajšane zaradi mladostnih prizadevanj, da potrebujejo  pomoč.

Če pa mislite na oporo gležnjem, visoka tam, kjer je to potrebno, npr. za košarkarje, obutev za v gore, pri nestabilnostih gležnja v začetnih do zmernih fazah.

Zadnje čase zasledimo številne oglase za ortopedsko obutev, ki naj bi bila namenjena vsakomur. Kakšno je vaše mnenje o tem?

Pri vseh oglasih na splošno, ki ponujajo hitro in popolno ozdravitev, bodite previdni. Vedno seveda obstaja specifična skupina, ki jim to in to zdravilo, ukrep, pripomoček pomaga. Do zdaj še ni nobenega, ki bi pomagal vsem in za vse.

Sicer pa, starejši in manj gibljivi kot smo, več pomoči potrebujemo. Seveda lahko poskusimo z vsem. Pred nakupom, praviloma dragega, pripomočka pa ga vseeno preizkusimo večkrat in se nato odločimo, ali je res vreden naložbe. Brez skrbi, ponudbe nikoli ne bo zmanjkalo.

Za konec pa se sprehodiva še od stopal navzgor. Kako izbira obutve vpliva na zdravje hrbtenice?

Vpliva. Če redno nosite previsoke pete in pri tem večino dneva stojite, je to velik napor za mišice, ki nas držijo pokonci. To se seveda konča z bolečinami v najbolj obremenjenih delih; torej v križu, stopalih, trpijo pa tudi vene nog, kar pripelje do obrabe križnega dela hrbtenice, krčnih žil, haluksa valgusa. »Sreča« nikoli ne pride sama.

Stopalo je zasnovano za hojo v naravi in naj bi dobivalo dražljaje od spodaj, kar omogoča, da se stopalo krči in sprošča in tako samo sebe utrjuje. Vendar pa na žalost živimo v svetu, kjer se že od mladih nog navajamo na obutev, in je dandanes pravo »naravno« okolje naših stopal notranjost obuval.