»Spet ta revma,« je sosed potarnal sosedi med obrezovanjem drevesa, medtem ko je stara gospa le razumevajoče prikimala. Revmatizem oz. pogovorno »revma« je naziv za številne različne skupine bolezni, ki prizadenejo naše okostje, mišice in tkiva. Vendar pa ni le bolezen starejših starostnih obdobij, temveč so na udaru tudi mlajši, predvsem predstavnice nežnejšega spola, ki morajo biti še posebej pazljive v času nosečnosti. Po besedah naše sogovornice prof. dr. Sonje Praprotnik s Kliničnega oddelka za revmatologinjo UKC Ljubljana naj bi se stanje v nekaterih primerih lahko v času veselega pričakovanja celo izboljšalo, v drugih pa tudi poslabšalo.

Avtorica: Nika Arsovski

Bolečine v sklepih in hrbtenici

Revmatske bolezni so širok pojem, s katerim označujemo kar nekaj različnih skupin, od osteoartroze do različnih vnetnih revmatskih bolezni. »Verjetno najbolj razširjena je v tem trenutku artroza, ki teži kar 10 odstotkov populacije, število in težave pa s starostjo še naraščajo. Sama z artrozo nimam izkušenj, saj zdravljenje poteka s fizikalno terapijo in t. i. nesteroidnimi antirevmatiki, drugih podrobnejših sredstev za zdravljenje tovrstnih stanj pa za zdaj še ni.

Revmatoidni artritis

Med revmatske bolezni uvrščamo tudi revmatoidni artritis in spondiloartritis, pa tudi sistemske bolezni veziva, kot so sistemski lupus, sistemska skleroza …, ki vplivajo na celotno telo. Te pogosto prizadenejo tudi mlajše ljudi, vendar so precej redke. Poleg tega obstaja še nekaj drugih skupin,« razloži prof. dr. Sonja Praprotnik. Sistemske bolezni ne prizadenejo le sklepov, mišic in tkiv, kot je morda misliti, temveč tudi notranje organe. Prav zato pri zdravljenju sodeluje več različnih vej medicine, ki skušajo bolnikom olajšati njihovo življenje s težavami, ki jih povzroča revmatizem.

Najpogostejše so prav zagotovo bolečine v sklepih in hrbtenici. Vse skupaj se morda začne z jutranjo okorelostjo, slabšim počutjem in povišano telesno temperaturo, pozneje pa se simptomom pridruži tudi otekanje sklepov. Vedno več primerov beležijo tudi med mladimi, razlog v tem se skriva predvsem v napredku na področju diagnostike.

Stres

Ali na razvoj revmatskih bolezni vpliva tudi stres? Na to vprašanje Sonja Praprotnik odgovori: »Stres seveda ni glavni dejavnik, ampak na neki način vpliva na imunski sistem. Za zdaj še ni povsem znano, kaj sproži revmatizem. V večini primerov za to obstaja tudi genska podlaga, najpogosteje pa ga sprožijo razne okužbe, sistemski lupus pa tudi sončni žarki. Prav zagotovo vlogo pri tem igra tudi stres, vendar še ni znano, v kolikšni meri. Težko sicer primerjam današnje stanje pri mladih s stanjem pred desetimi leti, vsekakor pa pred nekaj desetletji tolikšnega števila primerov obolelih za revmatizmom niso zabeležili,« pojasnjuje sogovornica.

Ženski spolni hormoni in revmatizem

»Med najpogostejšimi obolenji, s katerimi imam opravka tudi sama, je revmatoidni artritis, ki pesti kar 0,5–1 odstotek populacije, za druge skupine pa natančnih statističnih podatkov žal nimamo,« pojasni Sonja Praprotnik. Po zadnjih podatkih je revmatizem bolj razširjen med ženskami kot med moškimi, razlog pa tiči v spolnih hormonih. Ti vplivajo tudi na imunost, zlasti ženski spolni hormoni pospešujejo avtoimunske fenomene.

Revmatizem in nosečnost

Revmatizem prav zato vpliva tudi na nosečnost, vendar pa je povsem odvisno od vrste in načina zdravljenja. Večina revmatičnih bolezni sicer ne vpliva na plodnost, vendar so pri nekaterih bolezni, kot npr. sistemskem lupusu ali anti-fosfolipidnem sindromu možni spontani splavi. Kljub temu lahko pričakujemo ugoden razplet nosečnosti, če je bila bolezen pred zanositvijo umirjena.  Jemanje predpisanih zdravil lahko v nekaterih primerih povzroči tudi težave s plodnostjo, predvsem v primeru težjih oblik bolezni, medtem ko se pri moških lahko zaradi zdravil zmanjša število in dinamičnost semenčic.

»Kadar je bolezen zelo aktivna, je plodnost nekoliko zmanjšana, saj številni faktorji vplivajo na ugnezdenje jajčeca. V mirni fazi bolezni lahko zanosijo in običajno uspešno donosijo. Če se bolezen ne nahaja v stanju mirovanja, ne priporočamo načrtovanja nosečnosti. V vseh primerih pa ženske ob zanositvi spremljamo in jim na podlagi stanja priporočimo terapijo, ki ne bi povzročala nevšečnosti v nosečnosti,« pove zdravnica.

Sodelovanje ginekologa in revmatologa

Nosečnost lahko sicer poslabša stanje pri nekaterih vrstah revmatizma, vendar v primeru revmatoidnega artritisa običajno ni tako. Nekaj časa je sicer veljalo ravno obratno. Raziskave so pred leti namreč pokazale, da se je stanje pri slednjem med nosečnostjo celo izboljšalo, vendar pa sodobni izsledki raziskav tega ne dokazujejo več.

Zaradi fizioloških sprememb naj bi se v primeru spondiloartritisa pojavljale bolečine v hrbtenici kot odgovor telesa na potrebo po sproščanju vezi v medenici in lažjega prehoda skozi porodni kanal. Po nekaterih podatkih naj bi se tudi stanje pri ženskah s psoriatičnim artritisom izboljšalo. Tako kot pri revmatoidnem artritisu so pozitivni učinki vidni predvsem od prvega trimesečja naprej, vendar pa se po nosečnosti stanje običajno poslabša. »V času veselega pričakovanja naj bodo mamice pozorne tudi na zdravila, saj nekaterih preprosto ne smejo prejemati.

Zdravila

Zdravniki sicer po posvetu glede na ogroženost matere in ploda predpišemo zdravila, ki običajno ne delajo večjih težav, vendar pa kljub temu obstaja odstotek tveganja, ki lahko vodi tudi v spontani splav, v redkih primerih, pri nekaterih zdravilih, tudi do lažjih okvar pri plodu, kot je zajčja ustnica,« pojasnjuje Sonja Praprotnik. V primeru nosečnic sicer največkrat predpišejo zdravljenje z zdravili iz skupine nesteroidnih antirevmatikov in glukokortikoide.

Prve uporabljajo za lajšanje bolečin in oteklosti sklepov, zdravljenje pa je potrebno prekiniti vsaj šest tednov pred porodom, saj lahko drugače vplivajo na plodov krvni obtok in povečajo možnost za nastanek krvavitev med porodom. Zmerne odmerke glukokortikoidov med nosečnostjo lahko uporabljamo brez skrbi, če pa so potrebni večji odmerki, lahko ti vplivajo na prezgodnji porod ali zaustavljajo rast. Zdravljenje mora zato potekati pod skrbnim nadzorom revmatologa in ginekologa.

V zdravljenju veje optimizem

Zdravljenje na področju revmatizma in številne raziskave puščajo bolnikom veliko upanja za prihodnost. »Novosti v zdravljenju so izredno pogoste, vsako leto pa lahko bolnikom ponudimo tudi kakšno novo zdravilo. Letos sta to predvsem dobri zdravili za zdravljenje psoriatičnega artritisa.

Prvo v obliki tablet, drugo, biološko pa v telo vnašamo s podkožnimi injekcijami. V kratkem pričakujemo tudi zdravila, ki so v nekaterih drugih državah že prisotna, pri nas pa jih evropska agencija za zdravila še ni odobrila. To so t. i. male molekule,« pojasnjuje zdravnica. Zdravljenje revmatoidnega artritisa je sicer prilagojeno bolniku. Pred zdravljenjem zdravnik poda tudi oceno aktivnosti bolezni ob pomoči indeksa aktivnosti bolezni, seveda z upoštevanjem bolnikove lastne ocene bolezni.

Poleg nesteroidnih antirevmatikov, glukokortikoidov in različnih imunomodulatorjev so v zadnjih letih zdravljenje revmatoidnih bolezni močno spremenila biološka zdravila. Ta zavirajo določene beljakovine, ki so vpletene v imunska dogajanja in so posredno tudi posredniki revmatičnega vnetja. Učinkovita zdravila tako ustavljajo bolezen, ob tem pa ne škodujejo bolniku. Po besedah sogovornice v naslednjem letu že pričakujejo tudi nova zdravila, ki pa so trenutno v fazi preizkušanja. »Predvsem  preizkušamo  jaki-nhibitorje, to so dobra zdravila, ki delujejo na različne aspekte avtoimunosti. Ravno zdaj obravnavamo enega, kmalu pa bo na vrsti še drug,« je za konec še pojasnila Sonja Praprotnik.

Mlajše generacije sicer najpogosteje prizadane ankilzirajoči spondilitis, ki ga zaznamo kot bolečine v spodnjem delu hrbtenice, ki med gibanjem pojenjajo. Bolečine so izrazite predvsem ponoči, včasih pa spondilitis povezujemo tudi z vnetjem sklepov in hkratnega vnetja šarenice.