Iščite po prispevkih
Avtorica: Vesna Vilčnik
Pri ustrezni oblikovanosti stopala ima pomembno vlogo plantarna fascija. Gre za široko in debelo plast vezivnega tkiva, ki je dinamični stabilizator vzdolžnega stopalnega loka. Vnetje plantarne fascije ali t. i. plantarni fasciitis (PF) se pogosteje pojavi pri vzdržljivostnih športih z intenzivnim obremenjevanjem stopala. Zelo pogost je pri tekačih in plesalcih, neredko pa se pojavlja tudi med ljudmi brez rednih športnih dejavnosti. Po nekaterih študijah naj bi prizadel 5 do 10 % prebivalstva vsaj enkrat v življenju. Vzročnost PF ni potrjena.
Obstaja več teorij, med katerimi predstavlja najverjetnejši dejavnik kopičenje mikropoškodb v predelu narastišča fascije na petnico zaradi kroničnega pretiranega obremenjevanja in posledičnih vnetnih reakcij. Bolezen približno enako pogosto prizadene oba spola. Tveganje za pojav plantarnega fasciitisa povečata prekomerna telesna teža in dolgotrajno stoječe delo, večje tveganje predstavlja tudi neenaka dolžina spodnjih udov. Pojavnost je odvisna od oblikovanosti stopala (pri proniranem stopalu je PF nekoliko pogostejši), večja je tudi ob zavrti gibljivosti gležnja zaradi zakrčenosti troglave mečne mišice. Pridružena so lahko tudi druga patološka stanja – disfunkcija kite zadnje golenične mišice in sindrom tarzalnega kanala.
Plantarni fasciitis se običajno kaže z ostro bolečino, ki se pojavi v podplatu v predelu pete, najpogosteje na osrednjem delu ali mestu sprednjega notranjega dela petnice. Pojavi se spontano, brez jasnih predhodnih poškodb, bolečina je najhujša ob prvi dnevni obremenitvi stopala ob vstajanju iz postelje oz. ob prvih korakih po večurni razbremenitvi stopala. Bolečina se čez dan običajno zmanjša, ob dolgotrajni stoji pa je lahko proti koncu dneva ponovno hujša. Bolečina je pri mnogih bolnikih prisotna na obeh stopalih.
Počitek oz. zmanjšanje obremenitev je prvi korak pri zdravljenju, ob tem bolečine olajša lokalno hlajenje z ledom. V pomoč je terapija z nesteroidnimi antirevmatiki, katerih jemanje svetujemo v krajših intervalih ob poslabšanju bolečine. Koristna je tudi izbira udobnejše obutve ali uporaba ortopedskih vložkov. Na tržišču so številni vložki, specifične oblike za zdravljenje plantarnega fasciitisa ni!
Poudarek je na doseganju dodatne mehkobe in udobnosti v predelu pete. Kot učinkovite pri skrajšanju trajanja težav so se izkazale vsakodnevne raztezne vaje za boleče stopalo in zadnje golenske mišice. Zdravljenje pospeši tudi terapija z ultrazvočnimi udarnimi valovi. Če našteti ukrepi ne zaležejo, lahko v bolečo točko vbrizgamo protivnetno zdravilo. Injekcijo zaradi omejene učinkovitosti in možnih stranskih učinkov prihranimo za paciente, pri katerih z drugimi ukrepi v več mesecih ne dosežemo zadostnega učinka.
Kot že omenjeno, so najkoristnejše raztezne vaje za planarno fascijo in zadnje golenske mišice. Preprosti in učinkoviti vaji sta vlek sprednjega dela stopala z roko v smeri glave ter potiskanje kolena naprej stoje ob ohranjanju celotnega stopala v stiku s tlemi. Stopalo zadržimo v raztegnjenem položaju 30 sekund, gib ponovimo pet- do desetkrat. Pri tem je najpomembnejša vztrajnost – dosledno izvajanje vaj večkrat dnevno.
Priporočljiva je kriomasaža, kar pomeni masažo ob hkratnem hlajenju. K zmanjšanju bolečine pripomore priročna metoda, pri kateri zamrznemo plastenko vode in jo nato pod podplatom v 10- do 20-minutnih intervalih kotalimo večkrat dnevno. Podobne vaje lahko izvajamo tudi s pomočjo terapevtskih masažnih žogic.
Zdravljenje je kljub uporabi naštetih metod, ki vsaj omilijo težave, pogosto dolgotrajno. Sicer objavljene študije kažejo, da pri 80 do 90 % bolnikov simptomi izzvenijo v dvanajstih mesecih tako pri zdravljenih kot nezdravljenih bolnikih. Operativno zdravljenje je rezervirano za zelo redke paciente, pri katerih z naštetimi konservativnimi metodami v šestih do dvanajstih mesecih ne dosežemo zmanjšanja bolečin. Tehnike vključujejo odprto ali artroskopsko delno fasciotomijo v predelu zadebelitve plantarne fascije ali podaljšanje troglave golenične mišice, če so indikacije za to.
Plantarni fasciitis se pogosto pojavi pri tekačih, ki hitro povečajo intenzivnost in količino teka, zato je priporočljivo postopno povečevanje obremenitev. Če se pojavijo znaki za PF, svetujem takojšnjo opustitev rednih treningov ali vsaj drastično zmanjšanje intenzivnosti in količine teka za nekaj tednov oz. dokler težave ne izzvenijo ob upoštevanju metod zdravljenja, ki pospešijo okrevanje.
Za preventivo je pomembno zadostno ogrevanje in raztezne vaje pred treningi, še posebej če gre za intenzivnejši trening, kot sta tek v klanec in intervalni tek. Pri PF pomaga tudi prilagoditev tehnike teka, saj povečanje frekvence in zmanjšanje dolžine korakov zmanjša obremenitve plantarne fascije. Tekači naj izberejo naravne površine za tek in se izogibajo asfaltnim in betonskim podlagam. Za vzdrževanje primerne moči stopalnih mišic je boljša minimalistična in manj rigidna obutev, ki pa je v primeru že razvitega plantarnega fasciitisa manj primerna, saj je takrat obutev z debelejšim podplatom udobnejša in manj boleča.