Če naredimo nenaden gib ali na hitro nekaj dvignemo ali pa se napačno obrnemo, lahko pride do bolečine v hrbtenici. Lahko pa se ta prikrade čisto počasi in potiho, lahko bi rekli kar brez vzroka. Pa vendarle je tu tisti večni zakaj. Skrivnost nam je pomagal razkriti Samo Novak, dr. med., specializant ortopedske kirurgije, iz Ortopedske bolnišnice Valdoltra.

Avtorica: Katja Štucin

Obstaja več vrst bolečin v hrbtenici. Kdaj govorimo o tistih, ki se prikradejo počasi in potiho? 

Vzroki za bolečine v hrbtenici

Bolečine v hrbtenici, predvsem v ledvenem delu, nastajajo zaradi različnih vzrokov. Poznamo mehanično bolečino, bolečino zaradi utesnitve živčnih korenin, bolečino zaradi poškodb ali patoloških zlomov vretenc, vnetnega vzroka, lahko tudi zaradi okužbe ali zaradi novotvorb.

Vzroki za bolečino v hrbtenici so lahko tudi zunaj hrbtenice. Daleč najpogostejša je mišično-skeletna bolečina, ki je lahko ostra, pekoča, poslabša se lahko ob telesni dejavnosti. Običajno se pojavi nenadno. Pri večini bolnikov se stanje izboljša v nekaj tednih, ni življenje ogrožajoče in je samoozdravljivo.

Pri manj kot odstotku bolnikov izvirajo vzroki iz zelo resne patologije bolečine v hrbtenici. Najresnejši je sindrom kavda ekvine, pri kateri je najpogosteje prvi znak bolečina v hrbtenici z motoričnimi in senzoričnimi izpadi, kasneje tudi z motnjami odvajanja blata in vode. To je urgentno stanje, operacija mora biti opravljena najkasneje v 24 urah.

Okužba pri hrbtenici je lahko dolgo časa spregledana, prisotna je točkasta in globoka bolečnost. Pri spinalnih epiduralnih abscesih, ki predstavljajo sicer redek vzrok za bolečino, sta vročina in mrzlica dostikrat nespecifični za diagnozo. Kasneje se pojavi lokalizirana bolečina, ki ob neustreznem hitrem zdravljenju pusti nevrološke posledice.

Simptomi po spinalni blokadi

Na simptome moramo biti zelo pozorni po spinalni blokadi, po vstavitvi epiduralnega katetra, okužbi kosti in mehkih tkiv ali bakteremiji. Tveganju za okužbo v hrbtenici so bolj izpostavljene še imunsko oslabljene osebe. Pri osteomielitisu hrbtenice se simptomi pojavijo in poslabšajo v nekaj dneh. Večina bolnikov ima bolečino v hrbtenici, vendar so lahko tudi brez vročine in ostalih sistemskih znakov.

Bolečina v spodnjih okončinah, predvsem po goleni, ki se popravi s posedanjem ali nagibom telesa, je lahko znak spinalne stenoze ali zoženja hrbteničnega kanala. Približno štirje odstotki pacientov, ki obiščejo družinskega zdravnika, imajo kompresijski zlom vretenc, ki so pogostejši pri starejših in pri bolnikih z dolgotrajnim jemanjem glukokortikoidov. Med njimi so bolniki lahko tudi brez bolečin.

Nevrotvorbe

Pri novotvorbah, najpogosteje pri zasevkih rakov pljuč, dojk, ledvic, prostate in ščitnice, je običajno prisotna bolečina v hrbtenici. Prvi znak je lahko celo nepričakovano močno hujšanje, bolečina lahko postaja sčasoma hujša in se ne spreminja glede na položaj telesa. Igralec Andy Whitfield iz nanizanke Spartak je na vrhuncu svoje telesne zmogljivosti in kariere umrl leta 2011, le 18 mesecev po postavljeni diagnozi ne-Hodgkinovega limfoma. Njegova prva simptoma sta bila bolečina v hrbtenici in hujšanje. Zaradi nenehnih intenzivnih telesnih priprav za igranje se simptomi niso zdeli nič nenavadnega. Tako je preteklo več mesecev do diagnoze.

Vnetna geneza

Dolgotrajna bolečina, ki se začne predvsem pri moških že pred 40. letom, je lahko znak vnetne geneze. Tako imajo bolniki pri ankilozirajočem spondilitisu bolečino v hrbtenici tudi ponoči, prisotna je jutranja okorelost, ki se izboljša z vajami in telesno dejavnostjo. Na bolečino smo pozorni tudi pri bolnikih s skoliozo in hiperkifozo. Bolečina v hrbtenici, ki je lahko sinhrona s pulzom, je lahko vzrok anevrizme abdominalne aorte. Predvsem so tu rizični starejši ljudje, s prekomerno telesno maso, kadilci in sladkorni bolniki. Bolečina v hrbtenici je lahko pokazatelj še drugih zunajhrbteničnih bolezni, kot so pankreatitis, kamni v ledvicah, vnetje ledvic ali herpes zoster.

Lahko bolečine v hrbtenici nastanejo tudi zaradi utrujenosti, stresa, preobremenjenosti in duševnih stisk?

Seveda. Korenine razmišljanja o nastanku bolečine v hrbtenici v povezavi z duševnimi dejavniki segajo daleč nazaj. V zadnjem času se psiho-fiziološkim vzrokom posveča velika pozornost. Vse več študij dokazuje, da na pojav bolečine močno vplivajo: stres, neudobje in različni faktorji delovnega mesta.

Včasih bolečine pridejo in minejo. Kdaj pa jih moramo vzeti resno?

V več kot 85 odstotkih imajo bolniki nespecifične bolečine v spodnjem delu hrbta in stanje se izboljša v nekaj tednih. V večini primerov ne gre za življenje ogrožajoče stanje in je samoozdravljivo. Družinski zdravnik lahko v ambulanti z ustreznim načrtom in vodenjem bolnika veliko težav reši sam.

Napotitev k ustreznim specialistom je zato velikokrat pretirana. Pomembno pa je prepoznati bolnike, pri katerih akutna bolečina lahko preide v kronično obliko. Da gre za sistemsko patološko dogajanje, predpostavimo takrat, ko ima bolnik v anamnezi zgodovino rakastega obolenja, starost nad 50 let, nerazložljivo izgubo telesne mase v zadnjih mesecih, trajanje bolečine več kot mesec, bolečino ponoči in neodzivnost na prejšnjo terapijo.

Kako premagamo bolečine v hrbtenici, če sploh ne vemo, zakaj so se pojavile? Nam lahko na kratko orišete možne načine zdravljenja.

Vratni in ledveni predel hrbtenice sta najobčutljivejša dela, ker sta tudi najbolj gibljiva. Večina bolečin je mišično-kostnega izvora in najpogostejši vzroki, ki privedejo do teh situacij, so nenadni gibi, telesna nedejavnost, slabo zasnovano delovno mesto, kajenje, velikokrat v kombinaciji s psihosocialnimi faktorji.

Bolnikom se svetuje redna dnevna dejavnost naprej do bolečin, ustreznejša ureditev delovnega mesta, čimprejšnja vrnitev na delovno mesto, zmerna hoja, redno izvajanje aerobnih vaj in jemanje nesteroidnih antirevmatikov ali paracetomola za dva do štiri tedne za lajšanje bolečin. Ti se lahko kombinirajo tudi z mišičnimi relaksanti. Odsvetuje se ležanje v postelji. Pri bolnikih, pri katerih pričakujemo slabše sodelovanje ali potek akutne bolečine oziroma razvoj v kronično bolečino, je smiselna napotitev k ustreznim specialistom in fizioterapevtom. Le majhen delež bolnikov pa potrebuje kirurški poseg.

Lahko ravnamo preventivno, da do teh težav sploh ne pride?

Večina populacije lahko z zdravim življenjskih slogom, redno telesno dejavnostjo in drugimi preventivnimi ukrepi pomembno zmanjša pojavnost tovrstnih težav. Pomembno je zavedanje in ustrezna osveščenost, katera dejanja ali stanja sprožijo ali pripomorejo k nastanku težav. Tako je med pomembnejšimi pravili, da se je treba izogibati nepravilnemu dvigovanju težkih bremen in dalj časa trajajoči prisilni drži.

Zelo izpostavljeni so na primer poklicni vozniki. Na delovnih mestih, kjer se ni mogoče izogniti temu, je treba upoštevati navodila zdravnika, fizioterapevta in strokovnega delavca za varnost in zdravje pri delu. Delovno mesto naj bi bilo urejeno ergonomično in prilagojeno vrsti dela, potrebni so aktivni odmori na vsako uro. Tudi posteljno ležišče mora biti ustrezno, trše in s podporo hrbtenici.

Pri otrocih in adolescentih šolska torba ne sme presegati 10 do 20 odstotkov telesne mase. Veliko vlogo pri obvladovanju bolečine v hrbtenici ima stalno izobraževanje zdravstvenih delavcev in sodelavcev o tej patologiji, preventivi in samemu zdravljenju ter nenehno osveščanje širše javnosti.

Študija iz leta 2015 je pokazala, da je ravno ustrezno izobraževanje populacije, ki je že zbolela, pomembno zmanjšalo obisk družinskega zdravnika zaradi bolečin v hrbtenici in povečalo uspešnost zdravljenja. Malo je pa študij, ki bi pokazale, da je prekinitev kajenja in zmanjšanje telesne mase učinkovit način preventive. Lahko trdimo, da vsekakor to vpliva na bolj zdrav način življenja in manjšo pojavnost bolezenskih zapletov.