Pri svojem terapevtskem delu v sklopu nevrološke ambulante sem pri dolgoletnem delu opazil tipične težave, povezane z gibalnim aparatom (gibalni aparat: mišice, kosti, sklepi), ki se pri ljudeh najpogosteje pojavljajo. Eden pogostejših vzrokov v današnjem času za razvoj tovrstnih težav so zagotovo stres, prisilni delovni položaj, pomanjkanje gibanja, vsakodnevni življenjski ritem in slabe življenjske razvade (prehrana, kajenje). Najpogostejše težave, povezane z gibalnim aparatom, s katerimi se srečujem, bi tako lahko razdelil na štiri skupine: glavoboli, mišične bolečine (hrbtenica), sklepne bolečine in prekomerna teža.

Avtor: Jure Klemenčič

 

Glavobol

Treba se je zavedati, da je glavobol lahko simptom različnih resnih bolezni, zaradi česar lahko diagnozo, povezano z glavobolom, postavi le zdravnik. Sicer pa poznamo vrsto različnih glavobolov, ki niso simptom resne bolezni, temveč nam zgolj zmanjšujejo kakovost življenja. Med tovrstne glavobole štejemo miotenzijski glavobol, ki je zagotovo eden pogostejših in na srečo tudi »najlažje« obvladljiv.

 

Miotenzijski glavobol se lahko kaže kot napetost in bolečina v zatilju, sencah, čelu, kar pa lahko zajame tudi celotno glavo. Pri tem se pojavlja tipičen občutek stiskanja glave (kot da bi nas stiskala čelada). Do miotenzijskega glavobola prihaja zaradi povečane napetosti mišic zgornjega dela hrbta in vratu (zlasti subokcipitalnih mišic). Vzrok za povečano napetost vratnega dela je najpogosteje slaba telesna drža in stres. Slabo telesno držo pridobimo z vsakodnevnim nepravilnim obremenjevanjem, prisilnimi držami (sedeča služba, delo v predklonu) in pomanjkanjem gibanja. Stres pa se v sodobni družbi pojavlja navadno zaradi nenehnega hitenja in pritiskov v službi.

 

Kaj pomaga?

Miotenzijski glavobol odpravljamo s pomočjo manualne terapije in z ustreznimi korekcijskimi gimnastičnimi vajami. V akutni dobi z manualno terapijo sprostimo napete mišične strukture, pri čemer večina bolnikov že po prvi masaži občuti olajšanje. Za dolgoročno rešitev pa je treba izvajati tudi ustrezne vaje za korekcijo drže, saj se v nasprotnem primeru napetost mišičevja ponovno poveča, kar ponovno privede do glavobola. Korekcijske vaje morajo zajemati raztezne in krepilne vaje za ključne mišične skupine vratu, hrbta in spodnjih udov. Prav tako je treba dodati vsakodnevno aerobno aktivnost, kot je hoja ali kolo, saj to dokazano zmanjšuje posledice stresa.

 

Mišične bolečine (hrbtenica)

Mišine bolečine so lahko posledica akutne poškodbe ali pa kroničnih težav z gibalnim aparatom. Akutna poškodba mišic se kaže kot nateg, obtolčenina, natrganina in pretrganina. Kronične bolečine mišic, s katerimi se tudi pogosteje srečujem, pa se največkrat pojavljajo v predelu vratne ali ledvene hrbtenice. Občasno se pri nekaterih bolečine pojavljajo tudi v mišicah okoli sklepov (rama, koleno).

 

Lažje akutne poškodbe mišic se rehabilitira z RICE načelom (rest, ice, compression, elevation) in z uporabo NSAID zdravil (nesteroidni antirevmatiki). Pri težjih poškodbah (natrganina, pretrganina, hude obtolčenine) pa je potreben tudi zdravniški pregled in morebitno kirurško zdravljenje.

 

Dolgotrajne bolečine

Kronične bolečine v mišicah pa so največkrat povezane s težavami sklepov, slabo držo, asimetrijo v moči in dolžini mišičevja, šibkosti mišičevja ter v preobremenjevanju. Te težave je ponavadi tudi nekoliko težje reševati in zahtevajo daljši proces rehabilitacije v primerjavi z akutnimi poškodbami. O težavah, ki so povezane s sklepi, bomo več govorili v poglavju sklepne bolečine. Slaba drža pa je eden izmed pogostejših razlogov za kronične mišične bolečine hrbtenice. Prav zaradi slabe drže pride do mišične asimetrije v moči in dolžini. Tako poznamo določene tipe slabe drže (povečana lordoza, okrogel hrbet, ploski hrbet). Vsako izmed teh rešujemo s specifičnimi korekcijskimi vajami za moč in gibljivost ter s tehnikami manualne terapije.

 

Preobremenjenost mišice vodi v poškodbo

Žal pa so pogost vzrok za mišične bolečine degenerativne spremembe diskov in vretenc. Tu korekcijske vaje in manualna terapija vzroka za težave ne morejo več odpraviti, temveč lahko le lajšajo nastale bolečine. V hujših primerih je potreben kirurški poseg. Preobremenjevanje mišičevja pa se pojavlja predvsem pri pretiranih in neprimerno načrtovanih športnih aktivnostih. Posledica dolgotrajnega preobremenjevanja je zagotovo poškodba, zato je za reševanje tovrstnih bolečin potrebna predvsem preventiva v smislu zadostnega počitka, spanja in ustreznega prehranjevanja. Do preobremenjevanja pa lahko pride tudi na delovnih mestih s prisilnim položajem telesa. V tem primeru so pomembne tudi korekcijske vaje in občasna manualna terapija.

 

Sklepne bolečine

Prav tako kot pri mišičnih bolečinah velja tudi pri sklepnih, da nastanejo zaradi akutne poškodbe ali pa zaradi kroničnih težav gibalnega aparata. Akutne poškodbe sklepov so največkrat izvini, izpahi in udarci, pri čemer pride do poškodbe zaradi delovanja zunanje sile na sklep (npr. brca). Kronične bolečine v sklepih pa se pojavljajo zaradi različnih vzrokov: revmatične bolezni (revmatoidni artritis, osteoartroza, sklepni kristali, zunajsklepni revmatizem), obrabe zaradi preobremenjevanja in obrabe zaradi hipokinezije (pomanjkanje gibanja) ter drugih sistemskih in nerevmatoloških bolezni.

 

Vaje stabilizacije pomagajo

Pri akutni poškodbi sklepa velja RICE načelo zdravljenja in uporaba NSAID zdravil, po potrebi pa tudi zdravniška oskrba. Treba se je zavedati, da nepravilna rehabilitacija akutne poškodbe lahko privede tudi do kroničnih težav sklepa ali pa do ponavljajoče poškodbe istega sklepa. Zato je ključnega pomena, da se po poškodbi prične tudi z ustreznimi vajami za krepitev in gibljivost mišično-vezivnega aparata sklepa. Te vaje se razlikujejo glede na vrsto sklepa in obseg poškodbe. V zadnjih letih pa se za učinkovito rehabilitacijo vedno bolj poudarja vaje stabilizacije in propriocepcije. Na splošno za te vaje velja, da se jih izvaja v pogojih, pri čemer naše telo ali del telesa ni stabilno. Prav zaradi tega se takšne vaje največkrat izvaja na različnih ravnotežnih ploščah, velikih in malih žogah ter drugih nestabilnih površinah. Te vaje pa se uporablja tudi v preventivi pred akutnimi poškodbami sklepov.

 

Kronične bolečine, ki so posledica revmatičnih bolezni se zdravi pod nadzorom zdravnika z ustreznimi zdravili, prav tako pa je pomembna redna in zmerna telesna aktivnost. Za lajšanje težav v akutnih obdobjih pa je primerna tudi ustrezna manualna terapija. Pri revmatičnih obolenjih sklepa prihaja ponavadi do vnetja, kar povzroča otekanje, bolečino in slabšo gibljivost sklepa. Kronična vnetja brez ustreznega zdravljenja lahko privedejo do trajnih poškodb hrustanca, sklepnih ovojnic, vezi in kit. Pod zdravniškim nadzorom poteka tudi zdravljenje drugih bolezni, ki povzročajo vnetja in bolečine sklepov.

 

Pri svojem delu se največkrat srečujem z obrabami sklepnih in obsklepnih struktur zaradi pretiranega obremenjevanja. To se največkrat dogaja pri športnikih in rekreativcih. Zaradi ponavljajočega giba, velikega obremenjevanja posameznega sklepa ali asimetričnega razvoja mišičevja prihaja do obrabe hrustanca. Sčasoma lahko nastanejo tudi tako imenovane overuse poškodbe (stres frakture). Prav zaradi tega mora biti trening ustrezno načrtovan (počitek, količine, intenzivnost, prehrana); torej preventiva je izrednega pomena.

Če pa že pride do obrabe zaradi preobremenitve, pa je treba izvajati ustrezne korekcijske gimnastične vaje in v hujših primerih tudi zdravljenje pod zdravniškim nadzorom. Tako kot preobremenjevanje povzroča obrabo, pa lahko pride do obrabe tudi zaradi nerabe sklepov (hipokinezija). Razlog je v tem, da se sklepni hrustanec pri prehranjevanju obnaša podobno kot goba. Pri pritisku nanj se njegova vsebina nekoliko iztisne, pri razbremenitvi pa se vrne vanj sveža vsebina, polna hranljivih snovi. Če je premalo telesne aktivnosti, hrustanec ni ustrezno prehranjen in posledično pride do obrabe.

 

Prekomerna telesna teža

Čeprav je o tem že ogromno napisanega, pa ne smemo zanemariti problematike prekomerne telesne teže. Opažam, da ima veliko ljudi, ki prihaja k meni na terapije in vadbo, težave s prekomerno telesno težo. Prekomerna teža slabo vpliva na človekov gibalni aparat. Negativno vpliva na sklepe in hrbtenico, na pravilno držo, poleg tega pa obremenjuje tudi srce in ožilje in povzroča številne bolezni sodobnega časa. Zagotovo slabo vpliva tudi na samopodobo in tako posledično povečuje stres pri posamezniku. Prekomerna teža lahko precej poslabša določena kronična stanja (glavoboli, revmatična obolenja, mišične bolečine ledvene hrbtenice…), včasih pa lahko tudi povzroči kronične težave (obraba sklepnega hrustanca…). Zato je zelo pomembno za tiste, ki že imajo težave in za tiste, ki si jih ne želijo, da poskrbijo za ustrezno prehrano in zadostno telesno aktivnost.

 

Na splošno velja, da dnevni energijski vnos (hrana in pijača) ne sme presegati dnevne porabe te energije. Če prihaja do večjega vnosa od porabe, se odvečna energija nalaga v obliki maščob v telesu. Treba pa je paziti, da ne zaidemo v skrajnosti pri raznih dietah in poskrbimo, da vedno zaužijemo toliko kalorij, da zadovoljimo vsaj bazalni metabolizem telesa (energija za ohranjanje osnovnih funkcij človeškega telesa). Kadar pa je težava pomanjkanje volje, motivacije in znanja za telesno aktivnost, pa se le obrnite na izkušenega strokovnjaka, ki vam bo pomagal pri tem individualno ali pa v skupinski vadbi.

 

April 2013