Naša stopala imajo zelo pomembno vlogo, saj uspešno podpirajo težo telesa pri stanju ali hoji, poleg tega pa delujejo tudi kot vzvod, ki telo potiska naprej. Gre za zelo zapleten organizem, ki ga sestavlja kar 28 kosti, 32 sklepov in več kot sto vezi, kar je nadvse fascinantno.

Zgodovina nošenja visokih pet je zelo dolga in kot pojasnjuje prim. Rasto Štok, dr. med., spec. ortoped, so bili pravzaprav moški tisti, ki so najprej začeli nositi visoke pete. Vloge so se sčasoma obrnile in danes visoke pete nosijo predvsem ženske. S prim. Štokom smo spregovorili o tem, kakšne tegobe prinaša pogosto nošenje visokih pet in kako jih lahko preprečimo.

Avtorica: Andreja Košir

Težave, ki nastanejo zaradi nošenja visokih pet

Prim. Rasto Štok, dr. med., pojasni, da nošenje visokih pet povzroča kar precej težav, seveda v odvisnosti od same višine pet. Specialist ortoped dodaja, da največ težav povzročajo srednje do izjemno visoke pete, torej pete, višje od devet centimetrov. Po njegovem mnenju je razlog za nošenje visokih pet le eden − estetski: »Noge so v visokih petah videti daljše, lepše … Vendar pa z medicinskega stališča ni enega samega razloga, zakaj bi ženske nosile visoke pete.«

Kolk

Dr. Štok pove, da je pri nošenju visokih pet stopalo obrnjeno navzdol in tako pri hoji izgubi svojo primarno funkcijo. Med hojo se najprej s peto dotaknemo tal, na koncu pa se s prsti odrinemo naprej. Ko pa nosimo visoke pete, ta funkcija odpade oziroma jo prevzamejo druge mišice: »Predvsem gre za kolčne mišice, ki zaradi pogostega nošenja visokih pet z leti postanejo preobremenjene in zakrčene, spremeni pa se tudi položaj medenice, kar opazimo na položaju hrbtenice.«

Koleno

Prim. Rasto Štok še pojasnjuje, da v tem položaju tudi kolena niso popolnoma iztegnjena in hoja z zakrčenimi koleni je za mišice zelo naporna: »Pri nošenju visokih pet so preobremenjene kolčne in kolenske mišice. Kolena so še posebej na udaru in prav zaradi visokih pet ima z njimi težave kar dvakrat več žensk kot moških. Visoke pete namreč preobremenijo notranji del kolena, kolčne mišice se zakrčijo, to pa povzroči, da hrbtenica spremeni svoj položaj.«

Hrbtenica

Sogovornik pove, da hrbtenica ni ravna palica, ampak je v obliki črke S, saj le tako lahko blaži pritiske in deluje kot nekakšen blažilnik. Zaradi nošenja visokih pet nas vleče naprej, mi pa to poskušamo kompenzirati tako, da hrbet vlečemo nazaj. Zato pride do bolečin v križu, lahko nas začne boleti tudi vrat.

Pri nošenju visokih pet so zelo na udaru tudi mečne mišice, ki izgubijo moč, potrebno pri odrivu. »Mečne mišice nimajo več svoje prave funkcije, skrajša se tudi ahilova tetiva in ženske, ki veliko nosijo visoke pete, z leti skorajda ne morejo več hoditi v normalni obutvi. Ker so mišice zakrčene, se pojavijo bolečine. Ko ženska ob koncu tedna na primer želi obuti športne copate, se lahko pojavijo težave, pogosta so na primer vnetja ahilove tetive,« pove dr. Rasto Štok.

Na udaru so tudi stopala

Kot dodaja sogovornik, se teža pri hoji najprej prenese na peto, nato na zunanji rob, na prste in na koncu sledi odriv. Že pri samo 4 centimetre visoki peti pa se kar 75 % teže prenese na glavice, torej na sprednji del stopala. Dr. Štok še pojasni, da čevlji z visoko peto navadno tudi niso zaokroženi, ampak so zelo ozki, zaradi česar so prsti stisnjeni: »Pojavijo se otiščanci,  trda koža, živci med kostmi so stisnjeni, lahko pride do vnetja in bolečin. Prsti se v ozki obutvi dobesedno gnetejo drug čez drugega.«

Če kljub vsemu nosimo visoke pete

Prim. Rasto Štok, dr. med., pravi, da če se ženske že ne morejo popolnoma odpovedati nošenju visokih pet, naj vsaj ne pretiravajo: »Visokih pet naj ne nosijo več kot tretjino dneva. Če je le mogoče, naj si tudi v službi vzamejo nekaj odmora, vsekakor pa naj čevlje takoj ko pridejo domov, sezujejo. Načeloma naj bi bile visoke pete le za posebne priložnosti, ne za vsak dan.«

Ženskam, ki izbirajo čevlje z visoko peto, sogovornik svetuje, naj ima ta podloženo dno, saj se tako udarci, ki padejo na sprednji del stopala, vsaj nekoliko ublažijo. Zelo pomembna je tudi velikost čevlja: »Pogosto vidim ženske, pri katerih cel čevelj dobesedno pleše. Čevelj mora biti dovolj stabilen, poleg tega pa mora tudi dobro pokrivati prste. Čevelj spredaj tudi ne sme biti preveč zašiljen.

Kakovostni čevlji imajo nedrsečo podlago, ki onemogoča, da bi se čevelj prosto premikal po stopalu. Poleg tega so ugotovili, da je bolj priporočljivo, če je peta postavljena bolj proti koncu čevlja (čim bolj proti peti). Tako bo čevelj vsaj nekoliko bolj stabilen, saj se z večjo razdaljo med prsti in peto poveča tudi nosilna površina.«

Ko pride do težav …

»Če pogledamo stopala starejših žensk, ki so vse svoje življenje nosile visoke pete, potem vidimo, kako deformirana so njihova stopala: prsti so stlačeni drug čez drugega, zakrčeni … Pogosto nastane tako imenovani kladivast prst. Stopalo se z leti širi, mišice popuščajo, prsti pa nimajo kam,« posledice dolgoletnega nošenja visokih pet opiše dr. Štok.

Hkrati pojasni, da je krive palce in kladivaste prste z operativnim posegom mogoče nekako zravnati ali jih zatrditi, vendar pa se podrte arhitekture stopala ne da več popraviti. »Tista ženska, ki ji ni treba nositi visokih pet ali pa te lahko obuje le ob posebnih priložnostih, je lahko srečna,« še doda sogovornik.

Hallux valgus

Dr. Rasto Štok pove, da mišice stopalnice z leti popuščajo, njihova funkcija pa je prav ta, da stopalo vlečejo skupaj in ga stabilizirajo. Z leti opažamo, da noga postaja vedno širša. Pri hallux valgus (hallux po latinsko pomeni palec) gre v bistvu za deformacijo nožnega palca. Sklep na bazi štrli navzven, proč od stopala, vrh palca pa se zasuka navznoter, zato se pojavi nekakšna izboklina. Kot pojasni strokovnjak, gre za podrto arhitekturo stopala. Vzrok, zakaj, pride do tako intenzivnega popuščanja mišic med stopalnicami, še ni čisto znan. »Sam mehanizem se verjetno skriva v možganski okvari, ki pa je v veliki meri dedna. V številnih družinah ima na primer več generacij žensk podobne težave s stopali,« dodaja dr. Štok.

Pri tem stanju je človeku mogoče operativno pomagati: »Prežagamo kost in en del odstranimo ter tako stopalo premaknemo in ga zožimo. Kost se pomakne navznoter in tako se prst spet postavi na svoje mesto. Gre za precej obsežen operativni poseg. Glavna težava pri tem stanju je, da človek preprosto ne dobi več dovolj široke obutve zase, kar je zelo neprijetno,« še pove ortoped.

Kakšna naj bo idealna obutev

Po priporočilih dr. Rasta Štoka mora obutev imeti kolikor je le mogoče udoben sprednji del. Prsti morajo imeti dovolj prostora, stopalni lok mora biti vsaj nekoliko podložen, da glavice niso preobremenjene. Če je noga stabilna, ne izgubljamo energije z balansiranjem. Sogovornik odsvetuje obutev s pretrdim podplatom, saj v nasprotnem primeru preobremenimo ahilovo tetivo. Če je obutev pretrda, potem imamo občutek, kot da imamo na stopalu pritrjeno desko. »Čevelj naj bi bil elastičen, mehak, sprednji del pa dovolj širok in udoben za prste, saj jim tako omogoči odriv, še posebej palcu. Poleg tega se čevelj ne sme sezuvati, ne sme opletati, ne sme pa nas niti tiščati.

Priporočam, da ljudje obutev kupujejo v popoldanskem času, ko je noga nekoliko otekla. Ljudem polagam na srce, naj poskusijo čim več različnih modelov čevljev. Izbrati je treba čevelj, ki se nogi res lepo prilagodi,« smernice za nakup primerne obutve poda dr. Štok.