Iščite po prispevkih
Avtorica: Nika Arsovski
Osteoartroza, drugim bolje znana kot osteoartritis, je počasi napredujoča kronična bolezen sinovialnih sklepov, ki velja kot najpogostejši vzrok za pojav sklepnih težav. Prizadene vse sklepne strukture, kaže pa se kot sprememba strukture hrustanca z izgubo sklepnega prostora, z nastankom kostnih izrastkov, pojavom subhondralne kostne skleroze – žive kostne celice odmrejo, nadomesti jih grobo vezno tkivo, ki opravlja le pomožno funkcijo, subhondralnimi cistami, vnetjem sklepne ovojnice, obsklepnih mišic in ligamentov.
Pri spremembi strukture samega sklepnega hrustanca pride do okvare kolagena in proteoglikanov, spodbudi se pretirana rast hrustanca, posledično stanjšanje in pojav razpok. V kostnini nastanejo votlinice, ki oslabijo kost, ob robovih sklepa pa kostnina še naprej raste, kar povzroči nastanek izrastkov. Ti povzročajo bolečine in onemogočajo normalno delovanje sklepov. Odluščeni hrustančni delčki lahko dražijo notranjo sklepno ovojnico, kar vodi v vnetje, sklepna ovojnica se tako odebeli, kar občutimo kot sklepni izliv ali oteklino.
Preberite tudi prispevek: Bolezni dlani – ABCzdravja.si
Če so bile v preteklosti okvare sklepov predvsem težava starejše generacije, pa lahko osteoartroza prizadene tudi mlajše ljudi. »K nastanku bolezni prispevajo različni vzroki, ki se lahko med seboj kombinirajo: starost, ženski spol (najverjetneje vpliv spolnih hormonov), debelost, višja mineralna kostna gostota, športne dejavnosti, morebitne predhodne poškodbe sklepa ali deformacije, oslabelost mišic, narava dela, kajenje, genetski dejavniki, hiperglikemija, hiperholesterolemija,« pojasnjuje Nataša Potočnik Pucelj, dr. med., specialistka revmatologije, s splošne bolnišnice v Slovenj Gradcu. Ločimo dve obliki osteoartroze, primarna nastane kot posledica dednih dejavnikov, spola, starosti, hormonskega delovanja in debelosti, sekundarna pa se razvije zaradi prirojenih deformacij sklepov ali ligamentov, po poškodbah ter prekomernih mehaničnih obremenitvah.
Slednjim so podvrženi predvsem športniki, pri katerih velja, da imajo dva- do trikrat večjo možnost za nastanek ene izmed oblik artritisa kot drugi.
Prvi simptom pojava artroze je pekoča bolečina, ki med gibanjem postaja vse hujša. Sklep v času mirovanja otrdi, ko pa se začnemo gibati, okorelost po nekaj minutah izgine. Težave postajajo vse hujše, sklep je vse slabše gibljiv. Bolezen lahko prizadene vse sklepe v telesu, od členkov prstov na rokah, hrbtenice pa tudi kolena in kolke. Medtem ko podatkov o številu primerov osteoartroze v Sloveniji ni, v Ameriki ocenjujejo, da je razširjenost simptomatske osteoartroze pri ljudeh nad 60 let v moški populaciji deset-, pri ženskah pa trinajstodstotna.
»Razširjenost radiološke osteoartroze kolen (spremembe na RTG) je približno 37 %. Pri različnih sklepih so prisotni različni faktorji tveganja za razvoj osteoartroze, ki se lahko medsebojno kombinirajo. Pri osteoartrozi kolena so najpomembnejši faktorji tveganja za razvoj debelost, poškodba sklepa, starost, ženski spol, etična pripadnost. Afroameričanke imajo po teh raziskavah sodeč več težav kot belke. Seveda pa na razvoj osteoartroze vplivajo tudi predhodne poškodbe ali nepravilnosti sklepa,« pojasnjuje sogovornica in nadaljuje: »Tudi podatki za osteoartrozo kolkov so bolj skopi, glede na ameriško študijo je pri populaciji starejših od 45 let razširjenost radiološke osteoartroze pri moških približno 24-, pri ženskah 29-odstotna.
Simptomatske osteoartroze kolkov je manj, in sicer približno 8 % pri moških in 11 % pri ženskah. Razširjenost osteoartroze kolkov narašča s starostjo, pojavnost ni toliko povezana s spolom kot npr. pri osteoartrozi kolen ali rok. Pomembno vlogo poleg starosti imajo tudi etična pripadnost – pri tem velja omeniti, da imajo Kitajke manj težav z osteoartrozo kolkov –, telesna dejavnost, morebitne predhodne poškodbe.«
Trdnih dokazov o tem, da ima debelost tako pomembno vlogo kot pri osteoartrozi kolen, je manj, zato pa obstajajo dokazi, ki govorijo o vplivu debelosti na obojestransko radiografsko in simptomatsko osteoartrozo. Tveganje za nastanek osteoartroze kolkov je večje tudi pri ponavljajočih se gibih, ki so značilni npr. za delavce na kmetijah, v proizvodnih obratih. Osteoartroza lahko prizadene tudi sklepe na stopalih. »Najpogosteje je prizadet sklep na palcih nog (prvi metatarzofalangealni sklep), medtem ko so ostali metatarzofalangealni sklepi redko prizadeti. Bolniki občutijo bolečine in težave pri hoji, bolečine v sprednjem delu stopala. Najpogosteje govorimo o deformaciji stopala hallux valgus, ki se pojavi pri bolnikih, ki imajo spuščene prečne stopalne loke. Če pride do tvorbe osteofitov na robovih metatarzofalangealnega sklepa, govorimo o trdem palcu – hallux rigidus,« pojasni revmatologinja.
»Bolniki se običajno odločijo obiskati zdravnika, ko se pojavijo sklepne težave, ki se kažejo z bolečinami ali okorelostjo sklepa oz. sklepov. Pri osteoartrozi je jutranja okorelost običajno kratkotrajna, do 30 minut. Prisotne so lahko krepitacije (pokanje), omejena gibljivost in spremenjeni (zadebeljeni) sklepi. Simptomi se običajno postopno pojavijo, bolečina se sprva pojavlja po obremenitvi sklepa in se v mirovanju izboljša. Ko bolezen napreduje, se lahko bolečina pojavi že ob minimalnih premikih ali celo med počitkom, z napredovanjem bolezni pa tudi med spanjem,« razlaga dr. Potočnik Pucljeva. Zdravil, ki bi preprečevala nastanek osteoartroze ali jo v celoti pozdravila, ni. Bolezen praviloma napreduje počasi, občasno se tudi iz neznanih razlogov zaustavi ali izboljša.
Pomembno je, da ljudje, ki imajo težave z debelostjo, znižajo telesno težo in tako zmanjšajo obremenjenost sklepov. Ti vam bodo hvaležni tudi ob uravnoteženi prehrani, bogati z vitamini, minerali in antioksidanti, na jedilnik torej vse pogosteje uvrščajte sveže sadje in zelenjavo. Prav tako se odločajte za dejavnosti, ki manj obremenjujejo sklepe ter ohranjajo njihovo gibljivost, kot sta hoja in plavanje. Na voljo je tudi kopica vaj. »Pomembna je redna telesna dejavnost za krepitev mišic in izboljšanje usklajenosti gibov. Pri osteoartrozi predvsem velikih sklepov in hrbtenice ima pomembno vlogo tudi fizikalno zdravljenje, v fazi akutne bolezni prehodno mirovanje, nato pa skrb za redno izvajanje vaj, ki se jih naučijo na fizikalnem zdravljenju. Če nefarmakološki ukrepi niso zadostni, dodamo še farmakološke ukrepe – lajšanja težav z zdravili.
Tudi v tem primeru se poslužujemo stopenjskega zdravljenja in po potrebi dodajamo močnejša zdravila. Poskusimo lahko z lokalnimi antirevmatiki, paracetomolom, nesteroidnimi antirevmatiki, opioidnimi analgetiki. V sklep se lahko vbrizgajo glukokortikoidi, lahko se vbrizgava tudi derivat hialuronske kisline, vendar pa so mnenje o učinkovitosti hialuronske kisline deljena. Če gre za napredovalo osteoartrozo sklepa, najpogosteje kolka ali kolena, pride v poštev kirurško zdravljenje,« zaključi revmatologinja.
»K nastanku bolezni prispevajo različni vzroki, ki se lahko med seboj kombinirajo: starost, ženski spol (najverjetneje vpliv spolnih hormonov), debelost, višja mineralna kostna gostota, športne dejavnosti, morebitne predhodne poškodbe sklepa ali deformacije, oslabelost mišic, narava dela, kajenje, genetski dejavniki, hiperglikemija, hiperholesterolemija.«
A Zdravil, ki bi preprečevala nastanek ali ozdravila bolezen, ni.
B Bolezen lahko prizadene vse sklepe v telesu, vse od členkov prstov na rokah do stopal.
C Jutranja okorelost pri osteoartrozi traja do 30 minut.