Bolečina je eden najpogostejših razlogov za obisk zdravnika. Da boli, mora zdravnik pacientu zmeraj verjeti, koliko in kako močno, pa odloča o načinih zdravljenja. Ena od bolečin, katere intenzivnost bo zelo vplivala na zdravnikov izbor zdravljenja, je bolečina v ramenu. Vzroki so različni, med pogostimi pa je poapnevanje rotatorne manšete oz. kalcifični tendinitis ali drugače, kalcinacija. Stanje, ki ni življenjsko ogrožajoče, pogosto pa celo samo izzveni, lahko v skrajnem primeru vodi tudi do operacije, a do te je še daleč, če pacient dobro sodeluje.

Avtor: Petra Bauman

Kalcij

Kalcij je življenjsko pomemben mineral, brez katerega se ne da živeti, saj se številni procesi v telesu odvijajo prav z njegovo pomočjo. Na primer, brez kalcija ne bi mogli krčiti mišic, srce nam ne bi moglo utripati, kri se nam ne bi strjevala, kadar bi se urezali. Kalcij je gradnik kosti, kjer je tudi naša zaloga kalcija, več kot kilogram ga stalno nosimo s seboj. Kalcinacija ni povezana z uživanjem in zalogo kalcija v našem telesu, saj gre za bolezensko nalaganje kalcija oz. kalcijevih soli.

Do kalcinacije najpogosteje prihaja v ramenih, za katere je značilna posebna oblika sklepa, ki je najbolj gibljiv na vsem telesu. Ta sklep premika skupina štirih mišic in njihovih tetiv, ki izvirajo iz lopatice, drsijo pod njenim izrastkom (akromionom), ključnico in sklepom med njima ter se pritrjujejo na nadlahtnico. Te tetive oz. kite, ki objemajo glavo nadlahtnične kosti, se oblikujejo v nekakšno »kapo« oziroma manšeto. In ker rotirajo ramo v vseh smereh, se ta del imenuje rotatorna manšeta.

Motnja v zarodnih celicah

Ni čisto pojasnjeno, zakaj do kalcinacije pride prav v rotatorni manšeti, med možne vzroke pa medicina prišteva motnjo v matičnih (zarodnih) celicah tetiv. Štiri tetive tesno objemajo ramo, da jo stabilizirajo in ustvarijo vsak gib, ki si ga zamislimo. Na žalost pa so te kite podvržene degeneraciji. Določeno vlogo ob tem igrajo tudi nekatere endokrine oz. presnovne motnje (npr. sladkorna bolezen), preveč estrogena (ženski spolni hormon, ki ga imajo moški bistveno manj) ali motnja delovanja ščitničnih hormonov.

V teh primerih je namreč bolezen poapnevanja rotatorne manšete ali kalcifičnega tendinitisa pogostejša. Pod vplivom določenih hormonov torej pride do procesa v matičnih (zarodnih) celicah kit in te celice so sposobne v medceličnini kopičiti kalcijeve soli. Tetive namreč sodijo med podporna tkiva, specializirana za vlek (mišica se skrči, kita potegne kost, v sklepu se izvede gib).

Nasprotno pa so kosti specializirane za prenašanje tlačnih obremenitev – da so dovolj trdne za hojo, tek ali skoke, morajo vsebovati kalcij. Samo K. Fokter pojasnjuje, da so ramenske kite zaradi drsenja pod izrastkom lopatice, ključnice ter sklepom med njima pri premikanju ramenskega sklepa obremenjene, ne samo z vlečnimi, ampak tudi s tlačnimi silami, in prav tu naj bi se skrival razlog za nalaganje kalcija.

Ker so matične celice podpornih tkiv skupnega izvora, celice v kitah rame, »zmotno mislijo«, da morajo delovati tudi v smeri tlaka in začnejo ob sebi kopičiti kalcij.

Vsak peti človek

Študije navajajo, da ima kalcinat v eni od kit rotatorne manšete rame 2 odstotka ljudi, spet druge študije pa po besedah Sama K. Fokterja govorijo o kar 20 odstotkih, kar pomeni vsak peti človek, star okoli 40 let. Depoziti kalcija so namreč značilni za obdobje med 30. in 50. letom, kasneje se kalcinacija pojavlja redkeje.

Lahko pa se v kritičnem obdobju pojavlja ciklično (kalcinat se pojavi in se znova spontano raztopi) približno na vsaki dve leti.  Pogosteje obolevajo ženske. V 30 odstotkih primerov je kalcinacija prisotna v obeh ramenih.

Potek bolezni

K sreči kalcifični tendinitis ne boli oz. ne boli stalno. Bolezen ima več faz, glavni sta dve; faza formacije (tvorjenja), v kateri so depoziti kalcija podobni nadrobljeni kredi v skupkih med tetivnimi vlakni. V tej fazi je bolečina lahko povsem odsotna, če pa je, je običajno topa in blaga.

V fazi resorpcije pa telo kalcij prepozna kot tujek, zato se pojavi rdeča, vroča in včasih tudi zelo boleča oteklina – vnetje. Vnetje je znak, da želi imunski sistem spontano očistiti depozite kalcija, in lahko se zgodi, da uspe telesu v tem procesu popolnoma odstraniti kalcinat. Kljub procesu čiščenja pa v fazi resorpcije pacient običajno roke ne more niti premakniti, kar se imenuje psevdo paraliza roke. Vnetje je treba z močnimi protibolečinskimi zdravili najprej umiriti in nato ramo spraviti v gibanje.

Zdravljenje

V fazi tvorjenja, ki je pacient običajno niti ne zazna, zdravljenje ni potrebno, saj bolečina ni prav huda, prav tako bo telo kalcinat morda samo odplavilo. K zdravniku človeka seveda nažene bolečina, ki jo najprej poskušamo omiliti oz. odpraviti s protibolečinskimi sredstvi (nesteroidni antirevmatiki) ali z lokalno blokado s kortikosteroidom.

Po besedah Sama K. Fokterja je  dobrobit blokad vprašljiva, saj je po priporočilu nekaterih študij bolje počakati, da se bo kalcinat odplavil po naravni poti. Zdravnik lahko pacientu predpiše tudi fizioterapijo in terapijo z udarnimi valovi, ki bo kalcinate razbila v manjše dele. Te bo kasneje telo izločilo po naravni poti.

Če nič od tega ne pomaga, in če rentgen ali ultrazvok pokaže, da kalcinat ni več čvrst in se je začel topiti, se lahko zdravnik odloči za iglanje kalcinata. Pod kontrolo rentgenskega ojačevalca ali ultrazvoka in ob lokalni anesteziji pacienta bo prodrl do kalcinata z iglo in ga vakuumsko odstranil iz telesa.

V akutni fazi lahko zdravnik naloženi kalcij tudi spere, in včasih ga načrpajo presenetljivo veliko, saj se utekočini in je videti kot redka zobna krema. Postopek poteka z dvema iglama; z eno se uvaja tekočina, z drugo se material izčrpa.

Operacija

Skrajni način zdravljenja je operacija, za katero se ortopedski kirurg odloči le, če nobena od naštetih manj invazivnih metod ne pomaga. Da bi dosegli kalcinat, morajo skozi povrhnjo ramensko mišico, s čimer se povzroči kirurška poškodba. Do poškodbe tkiva pride tudi ob odstranitvi kalcinata iz tetiv rotatorne manšete, saj na tem mestu v tetivi nastane vrzel.

Samo K. Fokter pojasnjuje, da je pacientov za operacijsko zdravljenje malo, saj v glavnem ni potrebno. Za operacijo se odločijo, kadar je kalcinat res velik in blizu kosti, ki se zaradi vnetja začne raztapljati. Sicer ima bolezen dobro prognozo, večinoma se zdravi sama in se v določeni starosti ne glede na prejšnje stanje neha.

Na kaj nas bolečina v ramenu še lahko opozarja?

Bolečina v ramenu nas seveda ne opozarja nujno le na kalcinacijo, ki je eno od štirih najpogostejših bolezenskih stanj v ramenskem sklepu. Do bolečine bo prišlo zaradi akutnih obremenitev, denimo če ramo preobremenjujemo z aktivnostmi, ki jih nismo vajeni (npr. delo z roko nad glavo ob pleskanju stropa), vendar bi tovrstna bolečina morala po enem tednu ob počitku izzveneti.

Boli nas lahko tudi raztrganina rotatorne manšete zaradi padca, doleti pa nas lahko tudi t. i. sindrom zamrzle rame (adhezivni kapsulitis). Zelo verjetno gre za avtoimuno bolezen, ki ima za posledico močno zavrto gibljivost rame, ki jo povzroči brazgotinjenje kot napačno prepoznavanje določenih površinskih molekul kot tujkov.

Rentgenska preiskava bo dokazala kalcinat, medtem ko drugi vzroki za bolečino v ramenu z omenjeno metodo ne bodo razvidni.

Samozdravljenje

Kadar rama boli, ljudje običajno delajo ravno nasprotno od tega, kar bi morali – roko pritegnejo k sebi in jo »ujčkajo«. Izvajanje vaj, da rama ne zastane, je bistveno, sicer bo še bolj zatrdela.

Ob doslednem razgibavanju (denimo iztegovanje rok do skrajnih leg ob tuširanju) je lahko že po nekaj dneh mnogo bolje.